Zadružna kraška banka ima po upokojitvi direktorja Aleksandra Podobnika novo skupinsko vodstvo oz. vodstveni odbor. Sedemčlanski odbor, ki ga koordinira dosedanji namestnik direktorja Sergio Carli, se je prvič predstavil članom na prvem dobro obiskanem območnem srečanju, ki je potekalo v četrtek zvečer v dvorani matičnega sedeža na Opčinah (drugi dve srečanji bosta v ponedeljek na sedežu SKD Igo Gruden v Nabrežini, v torek pa na sedežu SKD Valentin Vodnik v Dolini, obakrat ob 20. uri): sestavljajo ga Emanuela Bratos, Nicoletta Sossi, Štefan Tomsič, Vinko Mahne Kalin, Franko Guštin, Ivan Visentin in Radivoj Racman, ki znotraj banke vodijo glavne urade oz. službe, po Carlijevih besedah pa bodo morali reševati problematike v zvezi z operativnostjo banke in oblikovati predloge o vodenju le-te.
Da banko čaka zahtevno obdobje, na katerega pa gledajo z optimizmom, je bilo zaznati iz poročil tako Carlija kot predvsem predsednika upravnega odbora Adriana Kovačiča. Slednji je opozoril, da težave izvirajo tako iz gospodarske krize kot tudi iz evropske denarne politike vztrajanja pri nizkih obrestnih merah, a tudi iz novih pravil Evropske centralne banke glede klasificiranja tveganih kreditnih razmerij. Poleg tega se na evropski ravni snuje zakonodaja, ki naj bi predvidevala enaka pravila za vse banke, tako velike državne in mednarodne zavode (vključno s tistimi, ki so s svojimi špekulacijami povzročili krizo) kot manjše krajevne banke. Zadružne banke si glede tega prizadevajo za ohranitev raznolikosti, ki je predpogoj za razvoj realne ekonomije, ne glede na izid teh prizadevanj pa je naloga ZKB ohranitev učinkovitosti v skladu z zakonodajo, za kar so temeljnega pomena kapitalska ustreznost, upravljanje s slabimi krediti in donosnost poslovanja.
Glede prve točke je kapitalska ustreznost ZKB dobra, saj znaša dobrih 17 odstotkov, kar krepko presega novo minimalno zahtevano ustreznost 10 odstotkov, glede druge točke pa banka zaostaja pri doseganju povprečnega kritja slabih kreditov oz. dvomljivih terjatev: nova pravila določajo namreč kritje tovrstnih terjatev v razmerju 60-30, čemur se v ZKB približujejo: 31. avgusta letos se je namreč delež kritja povišal na dobrih 45 odstotkov za slabe kredite in na dobrih 17 odstotkov za dvomljive terjatve. Dobra kapitalska ustreznost je omogočila, da je banka na stran spravila vsoto dobrih šest milijonov evrov rezervacij in oslabitev, kar je tudi vzrok, da je v letošnji polletni bilanci zabeležena izguba v višini 2,9 milijona evrov. Brez postavk o prodaji vrednostnih papirjev in oslabitvah bi bila bilanca pozitivna za dober 1,2 milijona dobička, kar pomeni, da banka deluje dobro, saj so prihodki od tipičnega poslovanja višji od stroškov poslovanja, zato je izguba izključno posledica želje po odpravi nerednih kreditov. Tudi na področju donosnosti so rezultati ZKB boljši od deželnega povprečja, zavod pa ima po Kovačičevih besedah tudi odličen portfelj vrednostnih papirjev, ki za naslednja leta zagotavljajo visoke obresti.
Pri ZKB so se odločili za dolgoročno uspešnost in trajnost poslovanja, zato so sklenili žrtvovati letošnji ekonomski račun. Za novo in moderno »ZKB 2.0« v letu 2016 pa morajo vse moči usmeriti v donosnost poslovanja tudi z zvišanjem prihodkov od provizij, znižanjem stroškov, internim prestrukturiranjem, omejitvijo dela z nizko dodano vrednostjo in izboljšanjem svetovalnih storitev. Izpolnjevanje zahtevanih parametrov pa je tudi jamstvo za ohranitev čim večje stopnje avtonomije in jezikovne identitete banke v luči reforme (oz. samo-reforme) sistema zadružnih bank, ki predvideva tudi združevanje denarnih zavodov.

Več novic na www.primorski.eu