V najbolj prestižnem salonu mestne hiše se je srečal z deželnim odbornikom za kmetijstvo Cristianom Shaurlijem, z gostiteljem, tržaškim županom Cosolinijem, in ostalimi župani oziroma njihovimi predstavniki iz tržaške pokrajine ter s predstavniki kmetijskih stanovskih organizacij. Prišel je, da bi skupaj z njimi vzel v pretres možnosti za razvoj krajevnega kmetijstva.

Cosolini je nakazal značilnosti Krasa: naravno, etnično in kulturno posebnost, turistični razmah in značilne vrhunske kmetijske pridelke. Odbornik Shaurli je izpostavil prisotnost županov, predstavnikov ozemlja. Omenil je protokol, ki je omogočil planetarni uspeh prosecca, a je malo prinesel tukajšnjemu kmetijskemu sektorju. Poudaril je, da je kmetijstvo na Krasu temeljnega pomena za turistični razvoj Trsta in okolice, opozoril pa je, da je 80 odstotkov Krasa podvrženo omejitvam evropsko zaščitenih območij, in omenil, da bi sprostitev vojaških služnosti lahko predstavljalo priložnost za večji kmetijski razmah.

Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec se je - kar se protokola tiče - tokrat strinjal s Shaurlijem. »Verjeli smo vanj, ampak ...« V Venetu je omogočil za 20 tisoč hektarjev novih vinogradov, v Furlaniji 4 tisoč, na Krasu le kak hektar. Kraško kmetijstvo prideluje izvrstne pridelke, mora pa se »boriti« z omejitvami in drugimi normativnimi zaprekami. Po njegovem bi morali protokol obnoviti s prisotnostjo vseh krajevnih občin.
Svoje poglede so iznesli še deželni predsednik Coldiretti Dario Ermacora, deželni predsednik Italijanske konfederacije kmetov Ennio Benedetti in deželni predsednik združenja Confagricoltura Claudio Cressati.

Minister Martina je uvodoma poudaril, da predstavlja kmetijstvo na Krasu »potencial nacionalnega interesa«. O protokolu je menil, da »ni mogoče več tako delovati«. Po njegovem je bolje pripraviti delovni načrt s štirimi petimi točkami. V tej zvezi je omenil tako imenovano skupno organizacijo trga (italijanska kratica OCM), ki ponuja eksperimentalnim načrtom izdatna evropska sredstva za nadaljnja tri leta. Ta instrument je lahko čezmejnega značaja (v sodelovanju s Slovenijo) ali meddeželnega (v sodelovanju Furlanije-Julijske krajine z Venetom. Kar se ureditve paštnov v bregu od Kontovela do Križa tiče je poudaril, da je »z načrti mogoče pridobiti sredstva«. Kar se pa tiče pridobitve tistih zemljišč in struktur, ki so podvržene vojaškim služnostim, je nakazal, da bi bilo treba »delovati z vojaško in civilno domeno ter z obrambnim ministrstvom za morebitno preureditev tistih območij v kmetijske namene.«

Skratka: po mnenju ministra Martine je sedaj potreben »kvalitetni skok«. »Tri ali štiri točke so zelo pozitivne,« treba bo »pripraviti delovni plan s strategijo, ki naj privede do rezultatov.«

Konkretnega torej, z možnimi sredstvi na razpolago, nič. Kot tudi nič ni minister namignil na premostitev omejitev, ki sedaj onemogočajo razmah kmetijstva v tržaški pokrajini.

Več novic na www.primorski.eu