BOCEN - Od nedelje do torka je bila na obisku v prestolnici Južne Tirolske skupna delegacija (prvič doslej) Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze. Predstavniki krovnih organizacij so se v dveh dneh po intenzivnem programu seznanili z delovanjem najpomembnejših upravnih struktur in organizacij Južne Tirolske.

Delegacijo so sestavljali Walter Bandelj, Marino Marsič, Franka Padovan, Martin Lissiach, Julijan Čavdek, Dorica Kreševič, Ivo Corva, Boris Mihalič, Luciano Lister in Dušan Udovič. Gostom je ob prihodu izrekel dobrodošlico evropski poslanec Južnotirolske ljudske stranke Herbert Dorfmann, srečanje z njim pa je bilo tudi uvod v serijo pogovorov, v teku katerih je delegacija dobila izčrpno informacijo o življenju in trenutnem položaju na Južnem Tirolskem. Z evropskim poslancem je bilo takoj na dnevnem redu vprašanje ustavne reforme, ki jo predlaga Renzijeva vlada. Dorfmann je bil jasen v oceni, da reforma Južnim Tirolcem ni všeč, saj po njegovem mnenju oži prostor demokratične razprave in možnosti soodločanja v državi. Evropski poslanec je bil sicer kritičen tudi do avstrijske politike zapiranja meje. Skupna ocena je bila, da je vsakršno odstopanje od schengena ter prostega pretoka ljudi in blaga v Evropi očitna škoda za gospodarski razvoj in nazadnje voda na mlin populistom, ki hočejo Evropo sesuvati.

Naslednji dan je delegacija SSO-SKGZ začela z obiskom sedeža bocenske Evropske akademije EURAC, velikega multidisciplinarnega raziskovanega centra. Na akademiji seveda preučujejo tudi manjšinska vprašanja, a še zdaleč ne samo ta. Delokrog akademije je dejansko na evropski in tudi medcelinski ravni, strokovnost in profesionalnost pa jo dejansko postavljata v samo špico tovrstnih ustanov.
Že zaradi možne primerjave z Goriško je bila najprej zanimiva predstavitev delovanja čezmejne EZTS Euregio Tirolska, Južna Tirolska in Trident, ki ga je predstavila generalna sekretarka Valentina Piffer. Sodelovanje treh regij v okviru čezmejnega evropskega projekta o medregijski kooperaciji daje vsekakor zanimive rezultate, kajti gre za tri alpske regije, ki so si med seboj podobne po številnih značilnostih, pri dveh (Južna Tirolska in Trident) pa gre tudi za jezikovno prepletanje. Smisel projekta je čezmejno povezovanje in zanimivo je, da je v okviru pobude zaživela serija projektov na področjih komunikacije, zdravstva, transporta, kulture, civilne zaščite, nazadnje pa tudi problematike beguncev. EZTS izvaja vlogo koordinatorja projektov, za katere znaša letošnji proračun kakih 1,8 milijona evrov. Pifferjeva je med drugim povedala, da zanimanje za projekte narašča, čemur botruje tudi dobra informacija.

O bocenski Evropski akademiji Eurac so zatem spregovorili Marc Röggla, Andrea Carlà in Paulina Borowska. Kot povedano je delovanje akademije izredno raznoliko, v veliki meri pa se poglablja v manjšinska vprašanja, tudi s stalno monitoražo razvoja položaja na Južnem Tirolskem. Strnjen zgodovinski oris je podal Andrea Carlà, razprava pa se je potem osredotočila predvsem na aktualna vprašanja. Zlasti je bil zanimiv oris strukture avtonomije Južne Tirolske, ki sloni na dogovoru De Gasperi - Gruber med Italijo in Avstrijo, poznejše etape pa so tudi skozi konfliktualna obdobja pripeljale do današnjega stanja dejansko popolne avtonomije, katere najvišji izraz je avtonomna pokrajinska oblast z zakonodajnimi pristojnostmi. To je omogočilo Južnim Tirolcem postavitev njihovim nacionalnim interesom odgovarjajočega sistema na skoro vseh področjih uprave in družbenega življenja.

Dobršen del praktičnih učinkov navedene avtonomije je delegacija SSO - SKGZ lahko spoznala na sedežu Združenja južnotirolskih kmetov, kjer jo je sprejel poddirektor Ulrich Höllrigl. Podatki o članstvu so dovolj zgovorni. Vsega skupaj šteje organizacija kakih 50 tisoč članov, organizacija pa ima svoje predstavnike na vseh ravneh,od občin in pokrajine vse do italijanskega parlamenta. Nasploh je južnotirolsko kmetijstvo zelo razvito s preko 20 tisoč uspešnimi kmetijskimi podjetji. Najbolj razširjene panoge so živinoreja, sadjarstvo in vinogradnišvo, kmetovanje pa ima na Južnem Tirolskem obenem funkcijo vzdrževanja okolja in kulturne krajine, kar odločilno prispeva k velikemu uspehu zelo razvitega turizma.

Nič manj zanimivo ni bilo srečanje na sedežu konzorcija občin na Južnem Tirolskem, nekakšnega vmesnega koordinaciskega člena med občinami in avtonomno pokrajinsko upravo, ki je najvišja upravna oblast. Konzorcij upravlja vrsto servisov za občine, izvaja tečaje usposabljanja za nove upravitelje. Seveda tam ni neke deželne uprave, ki bi kakor koli lahko vsiljevala nove modele občinskih zvez, tako kot se dogaja pri nas. Statut o avtonomiji je tudi na tem področju največja možna garancija.

Delegacija SKGZ-SSO je v torek obiskala založniško podjetje Athesia, ki (med drugim) izdaja dnevnik Dolomiten. Ta je s 50 do 80 tisoč izvodi temeljno informacijsko sredstvo Južnih Tirolcev, čeprav podjetje ob njem izdaja še celo vrsto tedenskih, mesečnih in drugih periodičnih publikacij. Ob tem je tu še tisk velikega števila knjig, koledarjev in drugih izdaj, pri čemer je založba močno prisotna tudi na avstrijskem in nemškem trgu. Delegacijo je skozi vse faze dela založniške hiše prijazno spremljal koordinator založbe Toni Kofler.

Potem je delegacijo krovnih organizacij na sedežu sprejel predsednik bocenske Trgovinske zbornice Michl Ebner, nekdanji italijanski parlamentarec in evropski poslanec. Tudi ta struktura ne bo padla v kolesje reform, ki so jim podvržene druge zbornice, kajti tudi njo ščiti avtonomija.

Bil je še čas za obisk na ladinskem šolskem skrbništvu, kjer je položaj ladinske skupnosti orisal skrbnik Roland Verra, medtem ko je o nemškem šolstvu spregovoril skrbnik za nemške šole Peter Höllrigl.

Zaključno srečanje pa je imela slovenska delegacija na sedežu Avtonomne pokrajine Bocen s predsednikom pokrajinske uprave Arnom Kompatscherjem in odbornikom za kulturo Philippom Achammerjem, ki je obenem tudi sekretar južnotirolske Ljudske stranke SVP. Iz njegovih besed je bilo jasno zaznati trdnost položaja Južnih Tirolcev in njihove avtonomije: »Če Renzijeva vlada hoče reformirati svojo ustavno ureditev, naj kar. Nam ta reforma ni všeč, ker je zastavljena v centralističnem duhu. Imamo pa svojo pravno podlago, ki jo predstavlja statut o avtonomiji in po tej poti bomo šli naprej. Kvečejmu bo ta razprava priložnost, da glede naše avtonomije še kaj izpopolnimo in posodobimo«, je pomenljivo napovedal pogajanja Kompatscher.

Skupna delegacija SSO-SKGZ je z Južne Tirolske odšla z najboljšimi vtisi, obogatena z novimi izkušnjami, zgledi dobrih praks, vsekakor pa z zavestjo, kaj vse lahko narediš, če v resnici nisi manjšina, temveč večina, kot to velja za Južna Tirolce.

Več novic na www.primorski.eu