TRST - Sedaj je uradno. Poslanka Tamara Blažina na prihodnjih volitvah (predčasnih prihodnje leto ali rednih spomladi 2018) ne bo kandidirala. To nam je razkrila v intervjuju, v katerem je posredovala tudi svoje predloge za izbiro slovenskih kandidatov ter svoja gledanja na novo volilno zakonodajo in vlado Paola Gentilonija.
Kot sem v zadnjem obdobju že večkrat napovedala, se s tem mandatom zaključi moja politična "kariera". Smatram namreč, da po petnajstletni prisotnosti na Občini Zgonik (7 let kot županja), enem mandatu v deželnem svetu in dveh v Rimu, je napočil čas, da naredim korak nazaj in prepustim mesto mlajšim. Če pomislim, da se s politiko ukvarjam že preko 40 let je jasno, zakaj je moja odločitev nepreklicna.
Zakaj nepreklicna?
Ravno te dni so mi prišli v roko zapisniki sej zgoniške sekcije KPI J. Pegan, pokrajinskega komiteja KPI ter športnega krožka KRAS, ki segajo v daljno leto 1973... Med drugim tudi sama ugotavljam, da so se splošne okoliščine bistveno spremenile.
Kaj imate v mislih?
Priznam, da sedanja politika, ki se odraža preko twitterjev, verbalnega nasilja, tiskovnih sporočil, ki so največkrat odraz pretirane želje po osebni vidljivosti, ne ustreza več mojim principom in mojemu gledanju nanjo.
Če sem razumel, šlo bo za slovo brez nostalgije?
Tako je. Čeprav mi je politika dala veliko zadoščenj in sem hvaležna vsem, še zlasti stranki, ki so mi omogočili, da se z njo ukvarjam na najvišjem nivoju.
Izid referenduma odpira vprašanje volilne zakonodaje. Kaj pravite k temu?
Ne glede na izid referenduma so v Demokratski stranki prišli končno do spoznanja, da bi bilo potrebno spremeniti t.i. italicum, še zlasti ker ni primeren za tripolarni sistem. To pa še ne pomeni, da bo do sprememb gotovo prišlo, saj se morajo stranke zediniti glede volilnega sistema. Zaenkrat okrog tega ni soglasja.
Lahko pričakujemo novosti v zvezi s slovensko manjšino?
V primeru, da se bo zadeva odprla obstajajo možnosti, da se vnese v volilni zakon tudi olajšano izvolitev slovenskega predstavnika. S to zahtevo so seznanjeni vsi najvišji vrhovi DS, katerim smo pred kratkim kot slovenska komponenta ponovno predstavili ta problem.
In kakšni so bili njihovi odzivi?
Od njih smo dobili določena zagotovila. Seveda pa bo potrebno aktivno slediti razvoju dogodkov, tudi v sodelovanju z ostalimi komponentami manjšine. Pripravljeni smo na dialog in na morebitne predloge, ki pa morajo biti stvarni in morajo ciljati na rezultat.
V Primorskem dnevniku beremo in bomo še brali najrazličnejša stališča o izbiri slovenskega kandidata. Kakšno je vaše stališče?
Vsekakor preden govorimo o kandidatih bi morali vedeti, kateri volilni sistem bo prevladal, saj ni vseeno, če bodo ostale preference, če bodo uvedli enomandatna okrožja, čisti proporčni sistem ali kaj drugega. Logično, da je tudi oblika olajšanega zastopstva odvisna od tega. Ne smemo pa nikakor spregledati, da v našem primeru ne gre za poseben dodaten sedež, ločen od strankarske opredelitve, kot ga ima italijanska manjšina v Sloveniji. O teh aspektih je znotraj naše manjšine še naprej preveč slepomišenja.
Kaj imate v mislih?
Naš predstavnik bo izvoljen le, če ga bo podprla določena vsedržavna stranka, kar potem velja tudi za uspešnost njegovega parlamentarnega dela. Morebitni dosežki v korist manjšine so možni le, če ima slovenski predstavnik širšo podporo.
Ali je določena vsedržavna stranka DS?
Ni nobena skrivnost, da se je to v vseh teh letih dogajalo v okviru in s podporo DS. Prepričano računam, da bo lahko še naprej tako.
O imenih vas ne sprašujem, zanima pa me postopek evidentiranja slovenskega kandidata ali kandidatke. Kako si ga zamišljate?
Zdi se mi samo po sebi umevno, da mora biti slovenski kandidat izbran v dogovoru z DS, saj mora odražati tudi njene splošne idejne in programske usmeritve. V tem smislu bo potrebno najprej izpeljati evidentiranje kandidatov znotraj slovenske komponente DS, nato na raznih nivojih stranke in tudi celotne manjšine. Seveda to ne pomeni, da se v tem procesu ne išče že vnaprej kandidate, ki bodo imeli podporo čim širšega kroga Slovencev.
Kako ocenjujete novo Gentilonijevo vlado?
Vlada predstavlja precejšnjo kontinuiteto s prejšnjo Renzijevo vlado, saj je prišlo le do minimalnih sprememb. To je povsem logično, saj je politična večina, ki jo podpira, ostala nespremenjena in vsekakor je DS še vedno njen glavni akter. Škoda, da ni prišlo do zamenjave nekaterih ministrov.
Na koga mislite?
Na primer na Eleno Boschi. To bi lahko prispevalo k večji verodostojnosti vladne garniture in posledično k povečanju njene naklonjenosti pri državljanih. Za dokončno oceno je treba počakati še na imenovanje podtajnikov, ki so bili pri reševanju konkretnih vprašanj naš najboljši sogovornik.
In kdo so ti?
Upam, da bodo potrjeni tisti - Bubbico, Barretta, Bressa, De Micheli - s katerimi sem tesneje sodelovala in s katerimi imamo ta čas odprta nekatera vprašanja.
Kakšen človek se vam zdi Gentiloni?
Pri njemu cenim zlasti umirjene tone in spoštljiv odnos do parlamenta. Upam, da bo tak slog ohranil tudi v bodoče.
V prejšnji vladi ste veliko sodelovali s šolsko ministrico Stefanio Giannini, ki ni več ministrica. Vam je žal, da ni več ministrica?
Res je, da je bila ministrica Giannini še posebno pozorna do slovenske šole in jih je kar dvakrat obiskala. Načrtovali sva tudi njeno prisotnost na otvoritvi nove dvojezične šole v Špetru.
Poznate njeno naslednico Valerio Fedeli?
Novo ministrico Fedeli poznam osebno že vrsto let in sem prepričana, da z njo ne bo nobenih težav.
Zakaj ne?
Nova ministrica je zelo dovzetna za dialog in sporazumevanje, kot dokazujejo njeni prvi stiki s sindikati. Srečali sva se že na sestanku prejšnji teden in sem jo seveda opozorila na naše specifične zahteve.
Mislite, da bo vlada zdržala do izteka zakonodaje spomladi 2018 ali pa bomo šli na predčasne volitve?
Težko je napovedati do kdaj bo trajala ta vlada in če bomo res šli na predčasne volitve. Veliko bo odvisno od možnosti, da pride do novega volilnega zakona, ki bi zadovoljil večino političnih skupin, a tudi od same učinkovitosti vlade. Nekateri si vsekakor želijo predčasnih volitev, drugi ne.
Kdo si jih želi in kdo ne?
Želi si jih nedvomno Matteo Renzi, veliko pa je nasprotovanj, predvsem s strani predsednika republike Sergia Mattarelle. V parlamentu večina izvoljenih tranzverzalno nasprotuje predčasnemu razpustu.
Zakaj?
Ker vedo, da marsikdo ne bo spet izvoljen. Na usodo vlade bo bržkone vplivala tudi notranja razprava v DS, ki je ta čas zelo živahna, tudi z vidika priprav na kongres. Ne gre pa le za našo stranko.
Kaj je še v igri?
Skoraj vse stranke želijo imeti dovolj časa, da se na volitve pripravijo, ker opažamo, da večina njih - vključno z Gibanjem 5 zvezd - doživlja ta čas krizo. Nenazadnje je usoda Gentilonijeve vlade odvisna tudi od mednarodnega dogajanja, ki je zelo zapleteno in nestabilno.
Sandor Tence

Več novic na www.primorski.eu