TRST - S postankom pred dvojezično tablo, ki s pročelja Narodnega doma opominja mimoidoče na zublje, ki so leta 1920 uničili središče slovenskega in slovanskega življenja v mestu, se je včeraj opoldne začelo srečanje predsednice poslanske zbornice Laure Boldrini s Slovenci v Italiji. Na pločniku sta jo pričakala poslanka Tamara Blažina in rektor Maurizio Fermeglia, v atriju Narodnega doma pa številni manjšinski predstavniki. Tu je predsednica (spremljala jo je prefektinja Annapaola Porzio) prisluhnila kratki zgodovini stavbe, od odprtja leta 1904 do odobritve zaščitnega zakona leta 2001, ki med drugim predvideva, da se v Narodni dom vselijo slovenske kulturne ustanove – v imenu Slovenskega kluba, ki je v atriju postavil stalno razstavo, jo je predsednici predstavila Poljanka Dolhar.

Tamara Blažina, ki je včerajšnje srečanja organizirala s sodelavcem Liviom Semoličem, je v Narodni dom povabila predstavnike in predstavnice številnih segmentov naše skupnosti; ženske so bile na pogovoru v oddelku za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice zelo dobro zastopane, kar je predsednica, ki je glasna zagovornica žensk na vodilnih funkcijah (in »ženskih oblik« v slovarju), opazila in pohvalila. Predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila jo je opozorila na nekatera odprta vprašanja zaščitnega zakona in novodobni paradoks: digitalizacija javne uprave bi morala poenostaviti naša življenja, uveljavljanje pravilnega zapisovanja slovenskih imen in priimkov pa je danes v resnici težje. Giorgio Banchig je spomnil, da Italija vse do odobritve zaščitnega zakona Slovencem na Videmskem ni priznavala pravice do obstoja. Leta 1984 se je v špetrsko zasebno dvojezično šolo vpisalo pet otrok, danes jo obiskuje nad 280 in predstavlja zgled, ki bi ga radi udejanjili tudi v drugih krajih na Videmskem.

V imenu slovenskih javnih upraviteljev je spregovorila zgoniška županja Monica Hrovatin: spomnila je, da spadajo dvojezične občine med srednje oziroma manjše, v mnogih pa so Slovenci v večini. Županje in župani si prizadevajo za sobivanje in sodelovanje med obema skupnostma, spoštovanje in solidarnost jim nista tuji: nekateri so se zato tudi aktivno vključili v sprejemanje migrantov. Predsednico Lauro Boldrini je tudi pozvala, naj nadaljuje bitko proti nasilju nad ženskami in vsesplošnem verbalnemu nasilju na spletu.

Predsednika obeh krovnih organizacij (SKGZ in SSO) Walter Bandelj in Rudi Pavšič sta izpostavila uspešno sodelovanje z italijansko skupnostjo v Sloveniji in na Hrvaškem ter opozorila na nevarnost, da bi z novim volilnim zakonom Slovenci ostali brez rimskega poslanca ali senatorja. Pravica do manjšinske zastopanosti naj ne bo odvisna od radodarnosti večine, temveč naj jo zagotovi volilna zakonodaja, je pozval deželni svetnik Igor Gabrovec.

Predsednica Boldrini je priznala, da ni zagovornica zajamčenega zastopstva za predstavnike manjšin, saj vidi v tem neke vrste getizacijo, prepričana pa je, da jim je treba z ustreznimi ukrepi olajšati izvolitev v rimski parlament. Na splošno je tretja najvišja funkcija v državi pozorno prisluhnila sogovornicam in sogovornikom. Povsem jasno mi je, zakaj ste me želeli sprejeti v tej stavbi, je dejala Laura Boldrini, požig Narodnega doma leta 1920 je simbol tega, kam vodita nadvlada in radikalni nacionalizem. Vi ste Italijani in Slovenci obenem in za to se vam zahvaljujem. Zahvaljujem se vam tudi, ker ste bili vedno pripravljeni na dialog, ker ste iskali najboljše uresničljive poti: odobritev zaščitnega zakona ni bila prijazna koncesija italijanske države.

Predsednica se je spomnila svojega petindvajsetletnega dela v Organizaciji združenih narodov, med katerim je večkrat obiskala nekdanjo Jugoslavijo: tam je na lastne oči videla, s kakšno lahkoto spori prerastejo v sovraštvo. Potem ni več poti nazaj, zato ne smemo dovoliti, da bi ponovno padli v brezno sovraštva. Vsi moramo združiti moči proti sovraštvu, v nasprotnem primeru bomo sokrivi. Manjšine so v takih razmerah najbolj izpostavljene, zato pa predstavljajo še večje bogastvo kot pred sto leti.

Predsednica je ob koncu izrazila željo, da bi slovensko skupnost gostila v palači Montecitorio. Vsako prvo nedeljo v mesecu so vrata poslanske zbornice odprta javnosti: odkar je predsednica, jo je obiskalo že preko milijon ljudi, kar jo zelo veseli, saj želi, da se ljudje prepričajo o tem, kako poteka delo parlamentarcev. »Vesela bom, če boste v Rim prišli s katero od svojih skupin, zborom ali gledališko skupino, in v Montecitoriu priredili tudi kulturni dogodek.« Nekaj minut kasneje je v novinarske mikrofone dodala: slovenska skupnost odigrava pomembno vlogo na kulturnem, družbenem in proizvodnem področju. Mislim, da je je to za Trst in Italijo dodana vrednost.

Več novic na www.primorski.eu