VIDEM - VIDEM - Načrtovana ozemeljska preureditev videmske nadškofije ne sme prizadeti slovenske narodne skupnosti na Videmskem. To je želja petnajstdnevnika Dom, združenja don Eugenio Blanchini iz Benečije ter združenja don Mario Cernet iz Kanalske doline, ki precej kritično ocenjujejo načrtovano »zemljepisno reformo« nadškofije. Dokument, ki so ga podpisali monsinjor Marino Qualizza za Dom, Giorgio Banchig za Blanchinija in Anna Wedam za Cerneta, ne vsebuje le kritičnih pripomb na omenjeni načrt, temveč tudi predloge, ki so jih podpisniki posredovali nadškofu Andreii Brunu Mazzocatu in njegovim sodelavcem.

Načrt, ki ga je videmska naškofija že posredovala pastoralnim svetom, določa, da bi od sedanjih 24 prešli na devet vikariatov, istočasno pa bi ustanovili 56 t.i. pastoralnih skupnosti. Qualizza, Banchig in Anna Wedam izpostavljajo velik pomen slovenskega jezika v cerkveni liturgiji, pri čemer se sklicujejo tudi na izhodišča pete videmske nadškofijske sinode, ki je posebno pozornost namenila pomenu in ovrednotenju krajevnih jezikov pri evangelizaciji Furlanije. Nadškof Mazzocato je doslej izkazal pozornost Slovencem in slovenščini, kot pričajo besede, ki jih je pred šestimi leti izrekel med obiskom vikariata v Špetru Slovenov. Ob tisti priložnosti je nadškof zagotovil, da videmska Cerkev ne bo zapustila Nadiških dolin in goratega območja.

Qualizza, Banchig in Wedamova v konkretnem ne soglašajo z načrtovano spojitvijo špetrskega vikariata s Čedadom in Rožacem (Corno di Rosazzo). Območja, ki jih nameravajo združiti, so namreč zelo različna. Na eni strani imamo demografsko in gospodarsko obubožano gričevnato in gorato območje, na drugi pa zelo razvite in obljudene kraje vzhodne Furlanije. Vprašljiva je tudi spojitev vikariatov iz Nem, Čente in Tricesima.

In kaj predlagajo zastopniki treh slovenskih ustanov? Po njihovem prepričanju bi bila dosti bolj koristen en sam vikariat od Barda do Praprotnega, ki bi vključeval tudi Čedad, kot so v preteklosti že predlagali slovenski verniki. V sklopu spojitve vikariata iz Trbiža in Mužaca (Moggio Udinese), ki vključujeta tudi Rezijo in Kanalsko dolino, bo treba jamčiti spoštovanje vernikov slovenske narodnosti in to tudi s »prilivom« duhovnikov, ki obvladajo slovenščino. To vprašanje se ne postavlja le v Nadiških dolinah, temveč tudi v Nemah, Fojdi in Čedadu. Pomanjkanje duhovnikov, ki govorijo ali vsaj razumejo slovenščino, predstavlja vse večji problem, ki ga mora videmska nadškofija po mnenju Qualizze, Banchiga in Wedanove reševati v sodelovanju s slovensko Cerkvijo.

Več novic na www.primorski.eu