Na tečaju slovenščine za začetnike (začel se je sredi februarja in je bil razdeljen na osem popoldanskih srečanj dvakrat na teden), je sodelovalo 21 slušateljev (prijav je bilo sicer več kot 30). Drugi tečaj je bil bolj zahteven, saj je vseboval specifični program medicinskega jezika in organizacijo slovenskega zdravstva. »Glede na obravnavane teme je bilo število udeležencev manjše, tečaj pa je omogočil poglobitev precej zahtevnih programskih smernic,« nam je povedal Alen Carli, vodja tečajev slovenskega jezika v guminski bolnišnici. Carli je tudi odgovoren za tamkajšnji urad za slovenščino.

Udeležba na tečajih je bila zelo pisana. Največ je bilo uslužbencev krajevnega zdravstvenega podjetja, v glavnem zdravniki in medicinske sestre. Slovenščino so spoznavali tudi uslužbenci drugih javnih uprav, predvsem iz občin Gumin, Moruzzo in Buja, za slovenski jezik pa kažejo zanimanje tudi zaposleni v naravnem parku Julijskih Predalp, ki domuje v Reziji.

Na prvem srečanju je bil udeležencem razdeljen kratek vprašalnik za boljše razumevanje razlogov in motivacij, ki so slušatelje približali slovenskemu jeziku. »Nekateri udeleženci so navedli, da segajo njihove družinske korenine v Rezijo ali v Terske doline, in da tam nekateri njihovi sorodniki še vedno govorijo slovensko. Ena od udeleženk celo govori precej dobro slovensko narečje iz Barda,« nam je povedal Carli. Iz naravnega parka Julijskih Predalp so navedli, da imajo veliko obiskovalcev iz Slovenije in da pogosto sodelujejo s Slovenijo pri evropskih projektih. Vodja občinske policije ene izmed občin je dejal, da ga včasih Slovenci vprašajo za prometne informacije. Za zdravnika prve pomoči pa je učenje jezikov, vključno s slovenščino, hobi. Ker pridejo na oddelek slovensko govoreči pacienti, jih zdravnik nagovori v njihovem materinem jeziku, kar jih po zdravnikovih besedah pomirja in hkrati ustvarja odnos medsebojnega zaupanja. »Poleg jezikovnih in slovničnih aspektov, smo na vsakem srečanju govorili tudi o slovenski kulturi in zgodovini. Tečajnike so zelo zanimale turistične znamenitosti, slovenski prazniki in ljudski običaji. Skratka, ne samo jezik,« je še pritrdil Carli.

Tečaja slovenščine nista finančno bremenila guminskega zdravstvenega podjetja. Njegovo vodstvo je namreč tečaja financiralo z denarjem iz sklada državnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino (poglavje o promociji slovenskega jezika v javnih upravah).

Več novic na www.primorski.eu