Pustovanje ni zmotilo članov glavnega sveta Kmečke zveze, ki so se konec prejšnjega tedna zbrali v openski dvorani Zadružne kraške banke, da bi obravnavali serijo aktualnih problemov. Med drugim so sklenili, da bo občni zbor zveze v marcu. Ob uvodnih posegih predsednika Franca Fabca ter deželnega in pokrajinskega tajnika Edija Bukavca in Erika Mastna pa se je razprava na srečanju dotaknila številnih vozlov, s katerimi se srečuje stanovska organizacija slovenskih kmetov.

Spet je bila na dnevnem redu čezmejna zaščita terana, tokrat z ugotavljanjem, da je na obzorju videti pozitivna znamenja. Zaplet je po prizadevanjih slovenskih in italijanskih dejavnikov na poti reševanja. Tudi na prizadevanje Kmečke zveze se je uveljavil predlog o tehničnem omizju med Italijo in Slovenijo. Kaže, da je, neglede na mejo, vendarle prodrla zavest, da je Kras teritorij s skupnimi značilnostmi in pričakovati je pozitiven razplet.

Na odprti problem je, skupaj z drugimi vprašanji, Kmečka zveza opozorila na srečanjih s podpredsednikom slovenske vlade Dejanom Židanom in ministrom za Slovence po svetu Gorazdom Žmavcem, ki do slovenskega kmetijstva v Italiji izkazujeta posluh. Ob tem je bilo poudarjeno, da bo tekoče leto za slovenske kmete v Italiji posebej pomembno zaradi novih razpisov, ki jih prinaša Načrt za razvoj podeželja (PRP). Kako to zahtevno delo opraviti je vprašanje, potem ko je deželna uprava prikrajšala stanovsko organizacijo za kar 50 tisoč evrov prispevka.Tako se je ravno pomembna svetovalna služba zveze znašla na prepihu in zadeva je tem bolj zapletena, ker bodo v kratkem stekli prvi čezmejni projekti med Italijo in Slovenijo, priložnosti pa nikakor ne gre zamuditi.

Glavni svet je nadalje razpravljal o deželni zakonodaji o parkih, pri kateri so v teku spremembe. Soglasno je bila sprejeta obveza, da se v dogovoru s krajevnimi upravami sproži pobuda za čezmejni kraški park. Ta naj bo seveda oblikovan tako, da bo krajevno prebivalstvo preko uprav in pristojnih organizacij dejavno soudeleženo pri odločitvah, pri čemer naj bo krajinska zaščita usklajena s potrebami kmetijskih dejavnosti na Krasu. Nedavno se je o tem pozitivno izrekla tudi tržaška občinska uprava.

Predstavniki Kmečke zveze so se pred kratkim srečali tudi z deželnim odbornikom za kmetijstvo Cristianom Shaurlijem. V ospredju pogovora je bil protokol o prosekarju (Prosecco DOC), pri čemer so predstavniki KZ opozorili na problem njegove bližnje zapadlosti. Tveganja, da njegove postavke ne bi bile uresničene, Kmečka zveza nikakor ni pripravljena sprejeti in načrtuje zahteve uveljaviti tudi po sodni poti, če ne bo šlo drugače. Odbornik je predlagal, da se sporazum podaljša in obnovi v dogovoru z rimskim ministrstvom za kmetijstvo. Do ponovnega srečanja naj bi prišlo v kratkem. Sicer pa je bilo na posvetu lanskega oktobra jasno povedano, da kot najmanj velja zahteva po uresničitvi tako imenovanega »Masterplana«, kar pomeni zagotovitev financiranja obnovitve brega med Kontovelom in Križem. To je na posvetu postavil tudi odbornik tržaške občine Umberto Laureni. Kakorkoli že, ne sme priti do tega, »da nas pripeljejo žejne čez vodo«, je bilo slišati na glavnem svetu.

Na srečanju je bil govor še o tržaškem prostorskem načrtu, glede katerega se Kmečka zveza zavzema za nekatere spremembe v interesu razvoja kmetijstva. Na dnevni red pa je prišlo tudi vprašanje rebule, katere trstike se vse bolj sadijo tudi v Venetu, potem ko so odkrili, da je za peneča vina pripravnejša od glere. To zaskrblja briške vinogradnike, kjer je rebula doma in govorijo o potrebi, da se rebula teritorialno zaščiti po čezmejni formuli Collio - Brda. (du)