Otroci iz desetih osnovnih šol Furlanije Julijske krajine so se dopoldne zbrali na zaključnem srečanju natečaja Poganjki projektov (»Progetti in erba«), ki je letos dosegel svojo šesto izvedbo. Predstavili so deset projektov na različne teme. Med njimi so bili tudi četrtošolci osnovne šole Petra Butkoviča - Domna iz Sovodenj. Spremljali sta jih učiteljici Egle Frandolič in Nadja Tomsič. Prisotni so bili tudi starši in ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček, ki ceni prednosti projektne kulture in jo navdušeno podpira.

Natečaj Poganjki projektov organizira lokalna veja inštituta PMI NIC - Project Management Institute, Northern Italy Chapter. Namen natečaja je usposabljanje učiteljskega kadra v osnovnih šolah, tako da bodo v izobraževalni proces lahko vključevali tudi projektno vodenje. Učitelji, ki želijo vzgojno ponudbo obogatiti s projektnim delom, dobijo brezplačno izpopolnjevanje, tutorstvo, praktično pomoč, potrošni material in nepogrešljiv učni pripomoček za projektno vodenje po metodi Poganjki projektov. Učni pripomoček Poganjki projektov so izdelali strokovnjaki projektne in pedagoške stroke v Milanu. Preveden je v več jezikov, med temi tudi v slovenščino, in uporabljen v številnih državah. Gre za priročnik, ki korak za korakom učiteljem pomaga pri vodenju projekta.

Na sovodenjski šoli se že več let izvajajo tudi tovrstni projekti. Učiteljice se zanje odločajo predvsem zaradi ključne vloge otrok pri oblikovanju projekta na teme, ki se seveda ujemajo s šolskimi vsebinami in jih same prosto izbirajo. Otroci so za projektno delo večinoma motivirani, saj radi sprejemajo vlogo absolutnih protagonistov.

Metoda Poganjki projektov predvideva različne faze. Prva je možganska nevihta, v kateri otroci ponudijo svoje ideje za izpeljavo dane teme. Nato projektu določijo ime in vse dejavnosti, ki jih bodo izvedli. Sledijo popis dejavnosti, porazdelitev dela in izdelava časovnice. Otroci izdelajo tudi semafor, ki sproti kaže, kaj je bilo že opravljeno in katero delo jih še čaka. Na koncu se otroci sprašujejo, s čim so bili zadovoljni, kaj so se novega naučili, kaj bi lahko boljše naredili, kaj bi radi delali v naslednjem projektu. Celoten potek dela prikažejo na pisanih plakatih, ki so prejšnjo soboto krasili dvorišče Kinemaxa.

V primerjavi s tradicionalnim frontalnim poukom metoda Poganjki projektov bolje spodbuja sodelovanje, komunikacijo, ustvarjalnost in kritično mišljenje. Vsaka zamisel je lahko dobra, tudi če jo je oblikoval najšibkejši učenec v razredu. V projektu ideje niso last posameznika, pač pa doprinos k skupinskemu delu. Sodelovalno vzdušje povečuje inkluzivnost in posameznikom pomaga razvijati pozitivno samopodobo in čut odgovornosti. Poleg znanj za življenje so Poganjki projektov uspešen primer dobre prakse za razvijanje dandanes tako pomembnih mehkih veščin.

Sovodenjski četrtošolci so letos že tretjič po vrsti izpeljali projekt. Poverjena jim je bila naloga po spletu spoznati petošolce šole Ippolita Nieva iz kraja Colloredo di Monte Albano pri Vidmu. Prvič je isti projekt hkrati potekal na dveh oddaljenih šolah. Oba razreda sta morala organizirati srečanje na svoji šoli. Do takrat je sporazumevanje potekalo v angleščini. V ta namen so učenci ustvarili nov naslov e-pošte, se naučili upravljati datoteke, pisati in pošiljati e-pisma s priponkami. Vsebino pisem so izbirali na podlagi svojega sicer še zelo omejenega znanja tujega jezika. Namesto fotografij so si pošiljali risbe in portrete, ki so jih sami izdelali. Otroci so za ta projekt izbrali naslov Let's meet! (Srečajmo se!). Učenci so v Sovodnjah izdelali plakate v slovenščini, v Colloredu pa v italijanščini. Pri evalvaciji projekta Let's meet! so bile na sobotni prireditvi poudarjene izvirnost projekta, pravilna izpeljava in dodana vrednost, ki jo predstavlja stik med različnimi kulturami in jeziki.
Sovodenjski otroci so furlanskim vrstnikom pripravili pester obisk. S pomočjo fotografij so jim predstavili delovanje šole, jih naučili peti pesmi Marko skače in Mi se imamo radi, se skupaj z njimi igrali matematične igre, ki so jih izdelali v lanskem projektu. Skupaj so malicali in kosili ter si privoščili nekaj priboljška. Da bi si gostje bolje zapomnili obisk na Sovodenjskem, so jim predstavili Rubijski grad in figuro Primoža Trubarja. Otroci in njihove učiteljice so bili deležni enkratne priložnosti. Nataša Černic jim je z veseljem odklenila grajska vrata, jih vodila skozi grajske prostore, razlagala, kako poteka obnova gradu, in jim poklonila knjigo o gradu.

Tudi sovodenjski otroci so doživeli nepozaben dan v Colloredu in okolici. Ogledali so si novejšo dobro opremljeno celodnevno šolo. Doživeli so vodeni obisk pomembnejših zgodovinskih objektov v Colloredu, Premariaccu in Melsu, kjer jim je bilo na županovo pobudo ponujeno kosilo. Pobliže so se srečali tudi s furlanščino, saj so prisluhnili jeziku in se naučili ljudsko pesem Un doi trê. Časa je seveda bilo dovolj tudi za sproščen pogovor in igro.