Foto: Slomedia.it

Visok jubilej SKGZ

Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta, ki te dni slovesno obeležuje 60-letnico delovanja, je bila za svoj trud nagrajena z državnim odlikovanjem – redom za zasluge – za svoje delo pri uresničevanju temeljnih interesov slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Na slavnostni akademiji, ki je potekala v tržaškem Kulturnem domu, je zbrane nagovoril akademik doktor Boštjan Žekš, svetovalec predsednika države in nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pohvalil je delo te krovne organizacije Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in v pogovoru z Mirjam Muženič opozoril na pomen pripravljenosti na spremembe:

»To je zelo pomembno, da se organizacija zna spreminjati, posebno v teh novih časih. Z novimi izzivi, novimi problemi, novim svetom se mora tudi SKGZ spremeniti. In oni vedo, da se morajo spremeniti.«

Organizacija je imela v odnosih med Italijo in Slovenijo zelo pozitivno vlogo, še posej v zadnjem obdobju, ki ga je Žekš spremljal intenzivneje:

“Vedno so našli pravi trenutek za dialog, za pomiritev strasti, ker v teh časih, ko ni mej, ko ni front, se je težko iti vojno.”

Dolgoletni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, eden od kandidatov za to mesto tudi v prihodnje, je ponosen na opravljeno delo. Prevzeli so skrb za organiziranje Slovencev, ki živijo v Furlaniji Julijski krajini, in poskrbeli za boljšo in trdnejšo gospodarsko podlago, pravi. Veliko energije so usmerili tudi v Benečijo in to takrat, ko zanjo ni skrbel nihče:

“Odrekli smo se številnim pobudam v zaščitnem zakonu, ki niso priznavale pravic Slovencem na Videmskem. Prepričani smo, da ne moremo ustvarjati Slovence različnih kategorij.”

Da nove razmere zahtevajo drugačno delo, se zaveda tudi Rudi Pavšič in opozarja, da je treba preseči nesoglasja in zamere ter ustvariti dialog z vsem, tako v Sloveniji kot v sami deželi FJK in pri prijateljih italijanske manjšine, saj bodo le tako dobili dodatne priložnosti za boljšo in celovitejšo uresničitev pravic, ki jim jih priznava zaščitni zakon. Ta ni cilj, temveč sredstvo, na podlagi katerega bodo lahko bolj suvereno uveljavljali svojo prisotnost.

Skrb za slovenski jezik – prednostna naloga SKGZ

Raziskave kažejo, da naj slovensko doma govorila le še tretjina rojakov v FJK, zato ne preseneča, da je med prednostnimi nalogami Slovenske kulturno gospodarske zveze prav skrb za uveljavljanje maternega jezika. Kot pravi Rudi Pavšič, morajo storiti vse, da se poveča število govorcev slovenskega jezika, da ga izboljšajo in predvsem da spodbudijo povezovanje med šolo in civilno družbo:

»Slovenski jezik je osrednja skrb in namen vseh naših dejavnosti. Paziti moramo, da te osredotočenosti ne izgubimo. Če bomo to znali, če bomo sposobni ustvariti sinergije, povezave, da uveljavimo slovenski jezik povsod tam, kjer so to, bo to velik uspeh.

Ob tem pa si, pravi Pavšič, želijo, da bi se v vseh šolah obmejne Furlanije Julijske krajine in slovenskega Primorja učili obeh jezikov sosedov, slovenščine in italijanščine.

SKGZ bo konec tedna v Gorici na deželnem kongresu izvolila svoj 90 članski parlament in ožje vodstvo, prvič pa neposredno tudi predsednika.