TRST - Predsednica paritetnega odbora za slovensko manjšino Ksenija Dobrila in vodja pravno-posvetovalne delavnice Livio Semolič sta se sestala z namestnikom vsedržavnega generalnega direktorja italijanskih pošt Poste italiane Paolom Bruschijem in z odgovornim za institucionalne stike Giuseppejem Antoniom Fortunatom. Sestanek, na katerem je bil tudi deželni odbornik Paolo Panontin, spada v niz srečanj, ki jih je vsedržavno vodstvo italijanskih pošt organiziralo v vseh deželah, zato da bi se soočilo s krajevnimi dejavniki glede popolne reorganizacije poštnega sistema.

Bruschi je uvodoma izpostavil potrebo po čim tesnejšem stiku s teritorijem in z uporabniki, saj poštno podjetje želi spremeniti koncept storitev in se čim bolj približati potrebam strank. Informatska revolucija je zelo ohromila tradicionalno dejavnost pošte in prav v tem smislu smo priča popolni reorganizaciji poštnih poslovalnic in poštne dejavnosti nasploh. Povabilo predsednice Dobrila in Semoliča je bilo seveda vezano na problematike slovenske manjšine. Ravno s tem v zvezi je Bruschi izpostavil pripravljenost, da bi zadostili vsem potrebam in pričakovanjem slovenske narodne skupnosti.

Predsednica Dobrila je uvodoma izrazila zadoščenje - kot piše v tiskovnem sporočilu - ker je vsedržavno vodstvo italijanskih pošt samo začutilo potrebo po soočanju glede manjšinske problematike. Tovrstna občutljivost je torej nadvse spodbudna. Navezala se je na zaščitni zakon, ki obravnava vidno dvojezičnost in dvojezično poslovanje, ter poudarila, da pričakuje večjo odzivnost pri udejanjanju teh norm. Sicer je v zadnjem obdobju prišlo do pomembnih premikov, v kolikor so nekatere poštne poslovalnice opremili z dvojezičnimi napisi, dejansko pa manjka formalna ponudba dvojezičnega poslovanja pri okencih. To bodo lahko uredili že na podlagi boljše notranje organiziranosti, saj že danes razpolagajo z osebjem, ki obvlada slovenski jezik in torej te spremembe ne bodo predstavljale nobenih dodatnih stroškov. Zelo pomembno je, da centralno vsedržavno vodstvo sproži na krajevni ravni potrebne postopke v tem smislu in da naknadno preverja udejanjanje sklepov.

V tem smislu je Semolič spomnil, da prihaja večkrat prav do takih nedorečenosti, ko so zadeve urejene in dogovorjene v odnosu do vsedržavnih vodilnih struktur, zakomplicirajo pa se v trenutku njihovega udejanjanja na krajevnem nivoju. Ob tem je tudi opozoril, da se pripadniki slovenske manjšine v določenih primerih soočajo tudi z določenimi obstrukcijskimi nastopi uslužbencev in pri tem spomnil na primer, ko so pri okencu poštnega urada v Gorici zavrnili pismo, na katerem je bil naslov napisan samo v slovenščini. Bruschi je izrazil obžalovanje za tako nedopustno dejanje in spodbudil uporabnike, da naj ob vsakem podobnem primeru, za katerega seveda računa, da se ne bo več ponovil, nemudoma obvestijo tudi vsedržavno vodstvo.

Udeleženci sestanka so se strinjali, da je nujno, da se zadosti vsem potrebam in pričakovanjem uporabnikov oz. strank, tudi glede spoštovanja manjšinskih pravic, kar bi morala biti vsakdanja praksa. V kratkem bo na to temo tudi specifično srečanje Dobrile in Semoliča z deželno direktorico pošt Letizio Fumagalli, ki je bila tudi prisotna na omenjenem sestanku in je ob zaključku srečanja pospremila navzoče goste na ogled muzeja pošte. V pritličnih prostorih glavnega tržaškega sedeža je namreč urejen zanimiv razstavni prostor zgodovinskih eksponatov, med katerimi izstopa večjezična tabla poštnega sedeža.