»Čestitam, naredili ste lepo stvar za vse nas, za naše mesto in našo skupnost.« S temi besedami je tržaški župan Roberto Cosolini izrekel priznanje pobudnikom stalne razstave, ki bo v veži Narodnega doma v Ul. Filzi v Trstu, kjer imata danes sedež oddelek za pravne vede, jezik, tolmačenje in prevajanje Univerze v Trstu (bivša Visoka šola za prevajalce in tolmače) ter oddelek za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice, odslej stalno opozarjala študente in vse, ki bodo zahajali v to stavbo, kaj je le-ta pomenila za tržaške Slovence in za Trst na splošno ter kako bogata dejavnost je v njej potekala v kratkem, a intenzivnem življenjskem obdobju.
Razstavo so slovesno odprli včeraj popoldne ob številni udeležbi tako predstavnikov univerze ter mestnih in pokrajinskih oblasti kot predstavnikov Republike Slovenije ter ustanov in organizacij Slovencev v Italiji, ki so si z zanimanjem ogledovali osem panojev, na katerih je v slovenščini, italijanščini in angleščini orisana zgodovina Narodnega doma, o kateri je pripovedoval tudi video posnetek. Glavni pobudnik in organizator razstave je bil - ob sodelovanju NŠK (le-ta je prispevala nekaj slik o notranjosti in leseno maketo doma) in kulturnega društva Cizerouno - Slovenski klub, ki je pripravil projekt ND110, posvečen 110-letnici odprtja Narodnega doma. Projekt je pridobil tudi finančno podporo Pokrajine Trst v okviru razpisa za ovrednotenje kulturne dediščine (pobudo sta podprla še Sklad Libero in Zora Polojaz ter dobrodelna Fundacija Kathleen Foreman Casali), ob stalni razstavi pa sta zaživeli tudi trijezična zgibanka in spletna stran www.narodnidom.eu. Kot je dejala predsednica kluba Poljanka Dolhar, je skupina mladih, ki vodi Slovenski klub, vložila vse svoje sile v projekt, »ker je bila naveličana dejstva, da je pomembno poglavje v tržaški zgodovini - podčrtujem tržaški in ne samo slovenski zgodovini - bilo obsojeno na pozabo.«
Odprtje razstave je za predsednico Slovenskega kluba dokaz, da sta se Trst in njegova univerza spremenila, saj ob odpiranju šole za prevajalce in tolmače se jima ni zdelo potrebno postaviti vsaj ploščo v spomin na to, kar je bil Narodni dom, dvojezična tabla na pročelju iz leta 2004 pa požigalcev leta 1920 ni označila s pravim imenom. Na panoju, ki je posvečen požigu, pa so organizatorji iz potrebe po jasnosti in resnici zapisali, da so dom uničili fašistični skrajneži in nacionalisti, je dejala Dolharjeva, ki je potem opozorila na intenzivno delovanje doma: 600 gledaliških predstav, operete, koncerti, plesi, predavanja, politični shodi in druge pobude, kavarna, točilnica, dve restavracij, hotel Balkan (med najmodernejšimi v Evropi, saj je rapolagal s sobami s kopalnico), tiskarna dnevnika Edinost ... O vsaj delu te veličine pripovedujejo zdaj razstava, zgibanka, spletna stran in video projekcija, je poudarila Poljanka Dolhar, ki se je zahvalila vsem, ki so pri projektu sodelovali in pomagali.
Prisotne je pozdravila tudi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, ki je opozorila, kako je projekt Slovenskega kluba odgovarjal namenu razpisa za ovrednotenje kulturne dediščine, poleg tega predstavlja dolžnostno dejanje ter pomemben znak za občane in mlade. Za tržaškega župana Roberta Cosolinija pa je prav, da si ta kraj ponovno prilasti del lastne zgodovine, katera naj se vrne celotnemu Trstu. Direktorica oddelka za pravne vede, jezik, tolmačenje in prevajanje Lorenza Rega pa je opozorila, kako je stavba, v kateri domuje njen oddelek (ki je pri projektu sodeloval od vsega začetka), prvovrstno stičišče kultur, podobne pobude pa bi lahko izvedli tudi za druge mestne stavbe.

Več novic na www.primorski.eu