TURIN - V glavnem mestu Piemonta obstaja Rabska ulica (Via Arbe), ki naj bi jo preimenovali v Ulico žrtev koncentracijskega taborišča na Rabu (via Vittime del campo di concentramento di Arbe). Pobudo za preimenovanje, ki je že doživela podporo zgodovinarjev in kulturnih delavcev ter deželnega inšituta za odporniško gibanje, je dal zgodovinar in publicist Eric Gobetti. V včerajšnji Stampi je v zvezi z Rabom objavil daljši članek o tem v Italiji v glavnem nepoznanem fašističnem taborišču, v katerem so trpeli in umirali predvsem Slovenci.

Gobettiju se zdi prav, da je Italija proglasila 10. februar za dan spominjanja na fojbe in množični odhod Italijanov iz Istre. Spominjanje pomeni predvsem poznavanje dogajanj in njihovo razumevanje. »To je najboljši način, da počastimo vse žrtve nepravične vojne,« poudarja zgodovinar. »Ko se spominjamo naših deportirancev v nacistično Nemčijo in žrtev jugoslovanskega nasilja moramo tudi obsoditi zgodovinske odgovornosti fašističnega imperializma. Potrebno je, da tudi to postane del našega kolektivnega zgodovinskega spomina, za kar se morajo vsi potruditi: od raziskovalcev vse do javnih institucij,« je prepričan Gobetti. Od takrat je minilo skoraj 75 let. To zgodovinsko obdobje je treba obravnavati brez retorike, strahov in tabujev, z umirjenostjo starega vojaka, ki nima ničesar več skrivati in se nima ničesar več bati.

Gobetti v turinskem dnevniku objavlja trpko zgodovino taborišča na Rabu, v katerem je zaradi bolezni, lakote in mraza umrlo okrog 1500 ljudi. Na otoku je fašistična Italija postavila na noge svoje koncentracijsko taborišče; to je zločin za katerega v povojni demokratični državi ni nikoli nihče odgovarjal, saj Italija, za razliko od Nemčije, ni doživela svojega Nürnberškega procesa, tako da sramota na Rabu ni našla mesta ne v šolskih učbenikih in niti na uradnih državnih proslavah. Temu naj dodamo, da taborišče na Rabu več kot 70 let po koncu druge svetovne vojne še čaka na obisk in poklon uradnega predstavnika italijanske države.

Več novic na www.primorski.eu