Tokrat bomo pripoved o letošnjem dogajanju na podelitvi nagrade zlati let začeli s konca, in sicer z besedami, ki so odmevale po koncu sobotne prireditve v prostorih tržiške kinodvorane Kinemax: »Vidimo se prihodnje leto«. Še enkrat smo namreč ugotovili, da je podelitev tovrstne nagrade pomemben trenutek, tako za nas na Primorskem dnevniku in na Združenju slovenskih športnih društev v Italiji kot za športnike, društva in odbornike, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano tržiškega Kinemaxa, v kateri je bilo okrog 250 ljudi. Seveda ni zmanjkalo polemik - predvsem na račun nominacij in nagrajencev -, a so pritožbe v tem primeru še dodatna motivacija,. Če namreč nagrada razdvaja, pomeni, da ima določeno težo, ne smemo pa niti pozabiti, da je Leonardo Di Caprio prejel svojega prvega oskarja šele letos, polemikam in kritikam navkljub, tako da niti v Hollywoodu niso nezgrešljivi.

Če se povrnemo na ponedeljkov večer, je točno 90 minut trajajoča slovesnost, ki jo je zrežiral in vodil Evgen Ban, poskrbela za več zanimivih anekdot, ki jih gre zabeležiti. Kar nekaj smeha sta sprožila videospota, ki so ju pripravili Vile & Vampi. Naj samo povemo, da so v prvem prispevku hudomušno orisali slovenski šport v Italiji z napovedovalcem v slogu »Istituto Luce« in z novinarjem dr. Johnom Peterleenom. Napovedovanje najboljših športnikov pa je potekalo v zelo profesionalnem slogu, saj je mozaik z obrazi atletov v posameznih panogah uvedla skladba Tree of Life Suite: Wild Side (kdor je bil na milanskem Expu, jo zagotovo pozna), nato so bili protagonisti nagrajenci. Ti so med drugim dokazali, da niso zgolj odlični športniki, saj so se odlično znašli tudi pred mikrofonom. David Colja se je med drugim izkazal za ljubitelja statistik, saj nas je takoj popravil, češ da je letos dosegel 15 zadetkov - in ne 14 - kakor poklicni športnik pa se je izmikal vprašanju o novem klubu, čeprav je Edvin Carli jasno namignil, da bo napadalec Vesne podpisal pogodbo s Padovo.

Na odru - kjer je marsikoga očarala Banova pomočnica Nicole Gustini - smo bili nato priča ganljivemu medgeneracijskemu trenutku, ko je športni delavec Saverij Rožič, ki je leta 1946 kot pionir nastopil na manifestaciji na Stadionu 1. maja, nagradil atletinjo AK Bor Meto Sterni, ki se je leta 2000 šele rodila. Publiko sta med drugim navdušila glasbena utrinka pevke Mojce Velikanje Moye, večer je nato popestrila »live streaming« povezava iz Berlina z Markom Sancinom. Profesor Franko Drassich je nagradil odbojkarice, poudaril pa je tudi, da so starejši moški, kar se tiče gibanja, zelo leni. »Telovadbo za starostnike, ki jo vodim, obiskuje kakih 70 žensk, le 5 pa je predstavnikov moškega spola. Rekel bi, da imajo ženske “prestavo več”,« je priznal Drassich. Spregovoril je tudi trener ŠK Kras, Slovak Dušan Michalka, ki je priznal, da je na Krasu bolj kot pršut vzljubil pivo. Sploh pa sta bila med podelitvijo v središču pozornosti Doberdob in domače društvo Mladost, ki sta lahko računala na najbolj »navdušenega navijača«, ki se je oglašal vsakič, ko sta bili omenjeni kraška vas ali njeno športno društvo. Tudi če le posredno.
Na odru so se zvrstili skromni in manj skromni odgovori, saj je glasbenik Marko Feri ob vprašanju »V kateri vlogi je igral, ko je nastopal v dresu košarkarske ekipe Poleta?« enostavno odgovoril, da je tekal gor in dol po igrišču, medtem ko je mladi odbojkar Olympie Simon Komjanc priznal, da je ekipa izgubila v deželnem finalu U19, ker je bil on odsoten. Poleg nagrajencev se je sobotnega večera najbolj veselil Andrej Pertot, ki si je s telefonskim klicem izboril dvodnevni paket v termah Ptuj, ki ga je poklonilo podjetje Sava Hotel & Resorts. Prava ovacija je dočakala fizioterapevta Dušana Blahuto, ki je o svojih jezikovnih kompetencah sam dejal, da govori »lingva bastarda« ter v mešanici slovenščine, italijanščine, nemščine, ruščine, srbohrvaščine in še bi lahko naštevali, razkril recept za vrhunski golaž. Med slovesnostjo smo bili med drugim priča enkratnemu prizoru, saj je moral »obupani« Branko Lakovič - sicer le za trenutek - odložiti fotografski aparat, ker je moral sam podeliti priznanji najboljšima odbojkarjema. Kdor tega ni dočakal, si lahko Lakovičev obraz ogleda na naši Facebook strani Primorski_sport, na kateri smo zabeležili (skoraj) vsak utrinek sobotne prireditve, nasploh pa smo z ekipo ZSŠDI in s samimi protagonisti večera poskrbeli za pravi »social-web« večer.

Po obvezni skupinski »gasilski« sliki so se morali nagrajenci nazadnje spopasti tudi z novinarji, saj smo jih v kinodvorani dobesedno obkolili. Sicer se jim je mudilo, saj smo letos tudi organizirali zakusko. Za glasbo je poskrbel Alyosa Paps DJ, odličen kuhan pršut in ocvrte kalamare pa je pripravila tamkajšnja restavracija Minimax, ki je prav vse odlično pogostila. Zakuske so se veselili tudi neznanci, ki so se slučajno znašli v središču dogajanja, kot se za primerne pojedine tudi spodobi. Večer je sklenil pravi naliv, kljub temu pa smo se domov odpravili utrujeni, a zadovoljni. Veselje, ki ga nekateri nagrajenci niso znali prikriti; »selfie«, ki ga je Simon Komjanc po nagradi posnel s svojimi soigralci in z ostalimi nominiranci v pravem športnem duhu, so najboljše izhodišče za naslednji zlati let. Vidimo se prihodnje leto.

Več novic na www.primorski.eu