Trst in pet okoliških občin z večinskim slovenskim prebivalstvom naj bi z začetkom prihodnjega koledarskega leta sobivalo v Julijski medobčinski teritorialni uniji ali zvezi. Medsebojne odnose so župani postavili dogovorno, tako, da so se izognili morebitni prevladi velike občine nad manjšimi. Prvi mož Trsta je prepričan, da statut in sprejete odločitve zagotavljajo ravnotežje in avtonomijo manjših občin v odnosu do Trsta na številnih področjih:

»Rekel bi, da smo s skupnim delom to tveganje preprečili.«

Statut nove upravne zveze na Tržaškem je, pričakovano, dvojezičen, italijanski in slovenski. Goriška zveza bo združila le dve od tamkajšnjih slovenskih občin. Doberdob bo v sosednji, tržiški, kar ni najboljša rešitev, ocenjujejo prizadeti. Pravila bo urejal trijezični statut z naslovom samo v italijanskem jeziku, kar ob skrbi za prihodnost dodatno dviguje prah. Goriški tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čaudek je prepričan, da bodo rojaki prikrajšani, ker ne bodo mogli na svojem ozemlju odločati o upravljanju in javnih storitvah:

»Ker je celotna zakonodaja napisana tako, da je vse odvisno od politične volje, je bistveno teže uveljavljati zaščito, kot če bi bila ta zakonsko določena.«

Goriški tajnik krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze David Peterin opozarja, da bo imel po novem župan Gorice v uniji večino, že če se bo povezal z dvema manjšima občinama.

Razloga za reformo naj bila varčevanje z javnim denarjem in izboljšanje servisa za občane. Toda, kot ugotavlja Julijan Čaudek, od julija lani ni bila narejene nobena analiza razmer ali projekcija stroškov, ob tem pa opozarja tudi na težave rojakov v Terski dolini, ki jih ni oziroma niso nikjer omenjeni:

»V preambuli govorijo o nekih slovanskih ljudstvih, kar je za Slovence žalitev.«

Reforma naj bi dejansko zaživela z začetkom prihodnjega leta, vendar , kot lahko slišite v oddaji, so tudi glede tega mnenja slovenskih predstavnikov v deželnem parlamentu deljena.

Foto: Twice25 & Rinina25 / Wiki (CC)