BRDO PRI KRANJU - »Tega pa res nisem pričakoval«. Tako je Renato Štokelj komentiral novico, da bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije podelilo prestižno Bloudkovo priznanje za življenjsko delo - najvišje državno priznanje za dosežke na športnem področju - eni izmed duš košarkarskega kluba Bor. Ni torej naključje, da smo Štoklja zmotili ravno med vožnjo v Videm, kjer je Borovo člansko ekipo čakalo prvenstveno srečanje proti tamkajšnjemu moštvu DGM.

Čeprav je komentar v slogu »tega nisem pričakoval« ob prejetju najrazličnejših priznanj večkrat na prvi pogled banalen, je razlaga 63-letnega družinskega zdravnika jasna. »Nisem pričakoval, da bom sploh kdaj prejel Bloudkovo priznanje, saj sem mislil, da ko si aktiven v okviru skupinskih oz. ekipnih športov, gre zasluga celotni ekipi in ne posamezniku. Zelo sem počaščen, želel pa bi tudi, da bi omenili vse tiste ožje sodelavce, ki so mi nudili neprecenljivo pomoč v zadnjih petdesetih letih,« je povedal Renato Štokelj, ki so mu Bloudkovo priznanje za leto 2015 izročili včeraj v dvorani Grandis na Brdu pri Kranju.

Renato Štokelj že pol stoletja sodeluje pri razvoju Borove in naše košarke nasploh. Prag Stadiona 1. maja je namreč kot srednješolec prvič prekoračil leta 1965, v Borovo košarkarsko družino pa se je vključil takoj za prvimi pionirji, najprej kot igralec, nato kot trener, predvsem pa kot športni delavec. Od leta 1995 do leta 2005 je bil tudi predsednik kluba in sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pobudnik akcije »Rešimo Stadion 1. maja«.

»Ponosen sem, da so mi priznanje podelili, potem ko smo praznovali 50. obletnico ustanovitve Bora. Pred kratkim smo vodstvo kluba predali mlajšim silam, tako da upam, da bodo novi odborniki v prihodnosti tudi deležni Bloudkovega priznanja,« je zaključil Renato Štokelj. (av)

Več novic na www.primorski.eu