Zaradi nevihte in dežja je bilo tokratno romanje močno okrnjeno. Velik del udeležencev do cervke na Svetih Višarjah sploh ni mogel priti. Upravitelji žičnice, ki pelje na Svete Višarje iz Žabnic, so namreč zaradi hude nevihte ustavili delovanje žičnice in zbranim, ki so želeli na vrh, povedali, da jih danes ne bodo več peljali do romarskega svetišča Višarske Matere Božje.
Tako sta v dolini v Žabnicah med drugim ostala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch in letošnji predavatelj, zgodovinar in latinist, profesor z mariborske univerze Aleš Maver, ki je pripravil predavanje z naslovom Čas prostosti: V čem se je leto 1991 razlikovalo od naših dni?.
Ministrica se tako ni udeležila romanja, je pa v Žabnicah za Radio Slovenija povedala, da je želela v svojem govoru zbrane predvsem spomniti na to, "da so desetletja po drugi svetovni vojni sem prihajali tudi Slovenci, ki niso smeli v domovino. In vendarle so Slovenijo nosili v srcu, tudi idejo slovenstva oziroma samostojne Slovenije".
V hudem nalivu je za cerkvijo na Svetih Višarjah vseeno vztrajalo kakih sto udeležencev vsakoletnega tradicionalnega romanja, ki so tja prišli še pred ustavitvijo žičnice. Zato so se organizatorji odločili, da Mavra pokličejo po telefonu. Ta je nato kar iz Žabnic nagovoril prisotne in povzel vsaj bistvene točke svojega predavanja.
Maver: Redki so trenutki, ko je občutek prostosti splošen
Poudaril je, da je bilo leto 1991 za vse Slovence čas odpiranja. "Celo v demokratičnih razmerah in v okoljih z daljšim demokratičnim izročilom, kot je slovensko, so redki trenutki, ko je občutek prostosti bolj ali manj splošen."
Spomnil je, da iz evropske zgodovine poznamo celo zglede, ko sta nebrzdan občutek svobode in brutalna diktatura povsem skupaj, kot se je recimo zgodilo leta 1917 in 1918 v obeh fazah ruske revolucije. "V takih trenutkih je bistvenega pomena, da se zruši zid strahu, ki je prej vladajočim omogočal nadzor nad prebivalstvom."
In to se je v Sloveniji, Jugoslaviji in sovjetskem planetarnem sistemu zgodilo ob koncu 80. let prejšnjega stoletja. Po eni strani se je ustvarila velika enotnost med ljudmi, da "se nekaj mora spremeniti", po drugi strani pa je bila močno načeta verodostojnost tedanjih oblastnikov.
Ob iskanju vzporednic z današnjim časom je Maver izpostavil nekatere razlike. Ena od njih zadeva razmerje med srednjo in vzhodno Evropo. Medtem ko pred 30 leti ni bilo dvoma, da je predstavljala zahodna Evropa svetilnik in ideal, je danes drugače, saj "mnogi v Sloveniji in srednji Evropi z nejevero zremo v vedno širši prepad med zahodom in vzhodom celine".
Kot še eno razliko je navedel vlogo Katoliške cerkve, ki je pred 30 leti sovpadala s papežem Janezom Pavlom II., medtem ko je danes papež Frančišek, razlika med njima pa je več kot očitna. Po mnenju Mavra bi lik takega človeka, kot je bil papež Janez Pavel II., ki je spodbujal zamisel o "dveh pljučnih krilih" Evrope kot nujnem pogoju za to, da stara celina razvije vse potenciale, potrebovali tudi danes.
Hočevar za čim več sodelovanja
Sveto mašo za okrog 200 prisotnih vernikov na Svetih Višarjah je daroval beograjski nadškof in metropolit Stanislav Hočevar, ki je med pridigo opozoril na prevelika razhajanja v današnji slovenski družbi. "Tisti, ki se nenehno odločajo samo za negiranje, samo za godrnjanje in brezupnost, se že v temelju motijo," je bil jasen Hočevar.
V izjavi za Slovensko tiskovno agencijo je nadškof, ki živi v Beogradu, izpostavil željo, da bi bilo v Sloveniji - še posebej zdaj, ko predseduje Svetu EU - čim več "tiste najboljše sinergije, razumevanja, sodelovanja".
Po sveti maši so slovenski maturantje iz Argentine Rast zaradi močnega naliva kar v cerkvi pripravili kulturni program in pokazali izjemno znanje slovenščine ter navezanost na domovino Slovenijo, pa čeprav so predstavniki že četrte generacije slovenskih izseljencev v Argentino.
Stičišče številnih narodov
Svete Višarje so romarski kraj vseh narodov, ki živijo v Furlaniji - Julijski krajini, Sloveniji in na avstrijskem Koroškem, so pa tudi izjemno priljubljena turistična točka in smučišče. Na tradicionalnem romanju se ob lepem vremenu vsako leto zbere več sto vernikov.
Lani je bilo zaradi pandemije srečanje nekoliko spremenjeno in je v celoti potekalo na prostem, manj ljudi pa se je zbralo tudi zaradi slabega vremena. Lani so več pozornosti namenili 100. obletnici plebiscita na avstrijskem Koroškem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje