Rudi Pavšič je bil po pričakovanjih znova izvoljen za deželnega predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Na deželnem kongresu v goriškem Kulturnem domu je Pavšič na sinočnjem tajnem glasovanju dobil 167 glasov (86 odst.), medtem ko jih je Dimitrij Križman prejel dvanajst (14 odst.), 12 delegatk in delegatov je oddalo belo glasovnico, tri so bile neveljavne. Volivcev je bilo 194 na skupnih 203 navzočih delegatov, volilnih upravičencev na kongresu je bilo skupno 220.
Pavšič je takoj po izvolitvi izrazil presenečenje nad takšnim izidom glasovanja. »Pričakoval sem od 60 do 70 odstotkov podpore, dobil pa sem dosti več glasov od pričakovanih. Takšen izid glasovanja potrjuje, da moja usmeritev uživa široko podporo med članicami SKGZ, kar me obvezuje, da bom še bolj odločno in dosledno nadaljeval po tej poti,« je za Primorski dnevnik dejal Pavšič. Njegov tekmec Križman je zadovoljen s takšnim razpletom kongresa, ker je prepričan, da 12 glasov zanj, enako število belih glasovnic in tri neveljavne, pomenijo jasen znak nezaupanja Pavšiču, njegovi politiki in dosedanjemu vodstvu SKGZ.

Predsedniška bitka se je razvnela šele zadnje pol ure kongresa, ko sta Križman in Pavšič predstavila svoja stališča, medtem ko sta programa predhodno poslala delegatom. Križman je bil ostro kritičen do multikulturnosti, ki jo zagovarja SKGZ, kateri je tudi očital, da prireja simpozije z desničarji, s tistimi, ki mežikajo fašistom Casa Pound. Na kongresu je pogrešal slovensko zastavo in himno, všeč mu ni izraz manjšina in ima rajši naziv slovenska narodna skupnost. V manjšinski organiziranosti Križman pogreša skrb za kakovost, zdi se mu pretirano zanimanje za državne prispevke, ki po njegovem ne upoštevajo kakovosti. Posebno kritičen je bil do Slovenskega raziskovalnega inštituta Slori, medtem ko je poslanki Tamari Blažina očital, da je v parlamentu podprla petje italijanske himne na slovenskih šolah.

»Mi se vsakodnevno preizkušamo s problemi in jih skušamo reševati, nekateri pa se z manjšino ukvarjajo le na spletnih omrežjih, kjer se proslavljajo z blaznimi komentarji,« je dejal Pavšič. Zavrnil je Križmanove kritike na račun Slorija, na katerega dragoceno delo so v SKGZ ponosni. SKGZ dela, kot vsi, napake, »za nekatere v manjšini pa je kriva tudi, če dežuje.« Pavšič je ponosen na delo krovne organizacije in na njeno povezanost z včlanjenimi organizacijami, na splošno je optimist za prihodnost Slovencev v Italiji. Da SKGZ uživa ugled priča slovensko državno odlikovanje, ki ji ga je ob 60-letnici podelil predsednik Borut Pahor. Pavšič je dejavnost krovne organizacije v preteklem triletnem mandatu obnovil v uvodnem poročilu (v celoti ga objavljamo na naši spletni strani).

Predsednika Združenja slovenskih športnih društev in Zveze slovenskih kulturnih društev - Ivan Peterlin in Igor Tuta - sta javno napovedala podporo Pavšiču, Križmana pa javno ni podprl nihče. Volitev se ni udeležil deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar, ki je kot član SKGZ prepričan, da organizacija izgublja verodostojnost in da mora zaradi tega ubrati popolnoma novo pot.

Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik je očital SKGZ, da dejansko zanemarja gospodarstvo, čeprav ima to panogo v svojem imenu, medtem ko je Livio Semolič izpostavil pomen participacije in opozoril, da je SKGZ pomemben, a ne edini dejavnik v manjšini. Nanašal se je na reforme, ki jih drugi odklanjajo ali pa jih ne zanimajo. Ace Mermolja, ki ne mara populizma in demagogije, je polemiziral z Ukmarjem, ki je spet predlagal volitve v manjšini. »Izvedite volitve, če hočete,« je dejal Mermolja. Križman ne more po njegovem voditi SKGZ, saj jo hoče ukiniti, kot da bi se kapetan nogometnega moštva prizadeval za poraz na tekmi.

Predsednik Slorija Milan Bufon je SKGZ in SSO očital »brežnjevjanski imobilizem«. Po njegovem se iz dneva v dan povečuje razdalja med manjšinskim vodstvom in manjšinsko stvarnostjo. Tega se krovni zvezi ne zavedata, žal. Na to je opozoril tudi Peterlin, po katerem Slovenci v Italiji nismo sposobni sestaviti verodostojnega vodstva. Po mnenju Bogomile Kravos tudi SKGZ nujno potrebuje miselni zasuk, medtem ko se je Barbara Ferluga (Rod modrega vala) zavzela za dialog med SKGZ in mladimi, ki ga je bilo doslej očitno premalo.



Več novic na www.primorski.eu