Spremembe, prihodnost in, seveda, raziskovanje je bil temeljni triptih včerajšnjega izrednega občnega zbora Slovenskega raziskovalnega inštituta. Preteklost ustanove je pokukala v dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah iz uvodnega videoposnetka: 42 let, cela vrsta krajevno in mednarodno odmevnih pobud, srečanj, raziskovalnih taborov, 60 nagrajenih diplomantov, več kot 200 publikacij.
Nato so stopili na plan spremembe, prihodnost in raziskovanje.

Predsednica Sara Brezigar je označila spremembe kot ključ do življenja. Procesi se razvijajo hitro, manjšina se nanje odziva prepočasi. Vloga Slorija je - med drugim - tudi ponuditi prijeme, ki bi omogočili stopiti v korak s časom sprememb. Predsednica je izpostavila tri prioritete. Prvič: delovanje v videmski pokrajini, ki je bilo doslej preveč raziskovalno, odslej pa naj bi ponudilo več aktivnosti in pozornosti do tamkajšnje skupnosti. Drugič: vprašanje jezika je boleča točka zamejske skupnosti. Slori ima zelo dinamično ekipo z veliko afiniteto do jezika. Pomagati pri izzivih na tem področju s povezovalno vlogo, to naj bi bil prispevek Slorija. Tudi tretja prioriteta je vezana na jezik: s projekti naj bi pomagali boljši jezikovni vzgoji že v vrtcih in šolah.

Direktor Devan Jagodic je predstavil nove projekte in načrte. Slori (sedem zaposlenih, preko 50 zunanjih strokovnih sodelavcev) ima na zalogi skupaj 13 projektnih dejavnosti, od teh pet v lastni režiji. Trije publicistični projekti so tik pred zdajci: tisti o sodobni slovenski književnosti v Benečiji in Reziji, tisti o pouku slovenščine na italijanski nižji srednji šoli Rismondo v Trstu, v kratkem pa bo izšel tudi trijezični Zbornik o Slovencih v Italiji.

Novi načrti se nanašajo - med drugimi - na vpise v šole, na nadgradnjo izredno uspešnega projekta Eduka za spodbujanje učenja in rabe slovenskega jezika, nadalje na izvajanje zaščitnih določil, na pozornost Slovencem v videmski pokrajini, na analizo položaja in perspektiv na gospodarskem področju.

Slori od leta 1997 razpisuje nagradni natečaj za univerzitetna dela, magisterije in doktorate. Letos je prejel 5 univerzitetnih nalog, znanstveni svet inštituta je določil dve nagrajenki, je napovedala Zaira Vidau. Maja Smotlak je prejela nagrado za doktorsko disertacijo o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (1991-2011); Agata Venier pa za magistrsko nalogo z naslovom Tekstnokritična analiza neobjavljene mladinske poezije Iga Grudna.

Izredni občni zbor so pozdravili sekretarka na Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleksandra Pivec (poudarila je vlogo Slorija pri načrtovanju strateških in razvojnih usmeritev manjšine), predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič (napovedal je celovit predlog obeh krovnih organizacij glede financiranja manjšine) in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj (»Delajmo vsi skupaj, da nadoknadimo izgubljene korake«).

Občni zbor je bil izrednega značaja, ker je bil drugi del namenjen spremembi statuta. Slednjega je bilo treba posodobiti. Tako je tudi temeljna listina osrednje slovenske raziskovalne ustanove v Italiji stopila v korak z novim časom.

Več novic na www.primorski.eu