TRST - Prvič po volilnem potresu na državni in na deželni ravni se je na pobudo krovnih organizacij SKGZ in SSO včeraj sestalo predstavništvo slovenske manjšine. Ista politična sestava kot doslej (parlamentarka, predsednika krovnih organizacij, deželna svetnika in paritetni odbor), a z ligašem Danilom Slokarjem namesto demokrata Stefana Ukmarja, ki ni več deželni svenik. Slokar predstavlja trenutno edino direktno povezavo z rimsko vlado, predvsem s podtajnikom Danielejem Moltenijem, ki je v sklopu notranjega ministrstva odgovoren za slovensko manjšino.

Rudi Pavšič, Walter Bandelj, Igor Gabrovec, Slokar in Ksenija Dobrila so govorili o vladnem omizju za slovensko manjšino, volilni zakonodaji ter o odnosih med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo. Senatorka Tatjana Rojc zaradi nujnih obvez v parlamentu ni mogla na sestanek, soglaša pa s sklepi srečanja, ki je potekalo na sedežu deželnega sveta v Trstu. Udeleženci sestanka so izrazili željo po čimprejšnjem sklicu manjšinskega vladnega omizja, o katerem se je Slokar že po telefonu pogovoril z Moltenijem, v kratkem pa naj bi se podtajnik iz vrst Lige sestal s Pavšičem in Bandljem.

Poznavajaoč rimske mline je pričakovati, da se bo novo manjšinsko omizje sestalo enkrat jeseni, bolj verjetno pa pred koncem leta. Molteni je namreč novinec na ministrstvu in se v teh dneh srečuje z načelniki oddelkov notranjega ministrstva, ki se tako ali drugače ukvarjajo z jezikovnimi manjšinami.

Dosti bolj zapleteno je vprašanje novega volilnega zakona. Novi parlament se bo s tem, če se sploh bo, morda ukvarjal v prihodnjih mesecih, manjšina pa bi morala biti na to razpravo pripravljena, je bilo slišati na sestanku. Doslej je v Rimu vsakdo zagovarjal svoja (različna) stališča, po novem pa bi bilo dobro in koristno, da bi Slovenci oblikovali kar se da enoten volilni predlog. V ta namen bo politiki priskočila na pomoč stroka, ki bo preverila najboljše poti za zagotovoljeno izvolitev slovenskega parlamentarca (po možnosti senatorja in poslanca), da ne bo Tatjana Rojc res zadnja naša zastopnica v Rimu. Manjšina pri tem zelo računa na pomoč predsednika Dežele Massimiliana Fedrige, ki se je javno opredelil za takšna državna volilna pravila, ki bi Slovencem v Italiji zagotovila parlamentarni mandat, da ne bo slednji vedno odvisen od politične volje strank.

Na srečanju so bili mnenja, da bi morala tudi Dežela v prihodnje učinkovito zagotoviti navzočnost manjšine v deželnem svetu. Volilni mehanizem, ki zagotavlja izvolitev svetnika Slovenske skupnosti, je še kako koristen, treba pa ga bi bilo nadgraditi. To ne bo enostavno, a je treba poskusiti.

Od nove deželne vlade in slovenske vlade, ki je še ni, predstavniki slovenske manjšine, želijo vsebinsko-politični preskok v odnosih med FJK in Slovenijo. Sestanki zastopnikov Dežele in FJK potekajo v prijateljskem vzdušju ter se vedno končujejo z visokodonečimi in spodbudnimi stališči in obljubami, izkupiček skupnega opravljenega dela pa je v glavnem še kar reven. Vsekakor žal precej pod pričakovanju ljudi, ki živijo v tem nekočem obmejnem okolju.

Sandor Tence