»Odgovor gospe Angele Brandi je bil žal v skladu z njenim političnim značajem in odraža njeno mišljenje o slovenski narodni skupnosti, kajti odklanja pomen, ki ga ima materni jezik za identiteto in etiko vsake osebe že v otroštvu. Zaradi tega je najina dolžnost, da sintetično odgovoriva na pismo, ki ga je Brandijeva naslovila na predsednika kraških rajonskih svetov«.

To sta zapisala predsednika zahodnokraškega in vzhodnokraškega rajonskega sosveta Maja Tenze in Marko De Luisa v začetku dokumenta, s katerim sta odgovorila na pismo, ki ga je tržaška občinska odbornica za šolstvo Angela Brandi 15. septembra naslovila na oba predsednika. Brandijeva se je bila odzvala na dve ločeni zahtevi kraških rajonskih svetov glede ustanovitve slovenskih oz. dvojezičnih občinskih jasli na Krasu.
Rajonska sveta sta resoluciji predstavila pred nekaj meseci in sta izhajala iz zakona št. 65 s 13. aprila leta 2017, ki v 1. in 14. členu zagotavlja pravico otrok do 6. leta starosti do enake možnosti pri vzgoji in izobraževanju. Zahodnokraški rajonski svet je zahteval ustanovitev slovenskih jasli in dvojezičnih jasli, vzhodnokraški rajonski svet pa je zahteval ustanovitev slovenskih jasli na lastnem območju. Odbornica Brandi je obema odgovorila odklonilno z utemeljitvami, na katere Maja Tenze in De Luisa sta včeraj odgovorila.
Brandijeva se je uvodoma sklicevala na zakon št. 12/1961 in dejala, da Občina Trst ni obvezana, da ustanavlja slovenske šole in še manj slovenske jasli za otroke do 3. leta starosti. To potrjuje tudi zaščitni zakon št. 38/2001, je zapisala. Tenze in De Luisa sta odgovorila, da zakon iz leta 1961 ne predvideva otrok do 3. leta starosti. Sploh se to vprašanje v tistih letih ni postavljalo, kajti jasli v Italiji ni bilo (uvedli so jih v 80. letih v deželi Emiliji-Romagni).

Kar zadeva zaščitni zakon št. 38/2001 in zakon št. 65/2017, za izvajanje katerega bo potrebno počakati na ministrski odlok, »imajo občinske uprave vsekakor dolžnost, da nudijo storitve vsem občanom in - specifično za slovensko manjšino - v maternem jeziku«, sta poudarila Tenzejeva in De Luisa. Dalje se je desničarska občinska odbornica obregnila ob dejstvo, da število slovenskih otrok ni tako veliko in da je ponudba občinske uprave temu primerna in zadostna. Predsednika ugotavljata, da velja splošno pravilo, da imajo manjšine pravico do zaščite, ne glede na številke. Ni naključje, da glede števila vpisanih dijakov veljajo izjeme za javne šole s slovenskim učnim jezikom.

Maja Tenze in De Luisa ne nazadnje poudarjata, da je zakon št. 65/2017 vsekakor prelomnica, kajti zagotavlja pravico vseh otrok do 6. leta starosti do enake možnosti pri vzgoji in izobraževanju ter jamči pravico slovenskih (ter nemških in francoskih) otrok do pouka v lastnem jeziku. Zakon št. 65/2017 torej določa, da je vzgojna ponudba obvezna za vse otroke do 6. leta starosti in da je treba upoštevati pravice narodnih skupnosti.
Več novic na www.primorski.eu