Akademik, pisatelj in prevajalec Alojz Rebula se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju (San Pelagiu) pri Trstu. Ob današnjem 100. jubileju bo v njegovi rodni vasi potekala slovesna prireditev, naslovljena Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno.

Sto let od rojstva Alojza Rebule

Šempolaj pri Trstu
21. julija ob 19.30

Slovesnost se bo začela drevi ob 19.30 pred šempolajsko cerkvijo s pozdravi organizatorjev in župana Občine Devin-Nabrežina Igorja Gabrovca. Sledil bo nastop združenega zbora Fantje izpod Grmade in vokalne skupine Vihar pod vodstvom Bogdana Kralja. Naslednja na programu bo maša zadušnica, ki jo bo vodil goriški nadškof Carlo Roberto Maria Radaelli. Pozneje bodo na zboru pred Rebulovo domačijo, ki stoji na šempolajski hišni številki 15, odkrili spominsko ploščo.

Alojz Rebula (21. julij 1924–23. oktober 2018). Foto: BoBo
Alojz Rebula (21. julij 1924–23. oktober 2018). Foto: BoBo

Osrednji kulturni del dogajanja se bo odvil pred zdajšnjo osnovno šolo v Šempolaju. Slavnostni govornik bo nekdanji predsednik republike Borut Pahor, kulturni program pa bodo oblikovali književniki Majda Artač, Marij Čuk, Dušan Jelinčič, Miran Košuta, Miroslav Košuta, Vilma Purič in Tatjana Rojc ter violinist Črtomir Šiškovič in harfistka Simona Mallozzi ter skupina Violoncelli itineranti s čelistko in pevko Andrejko Možina, so sporočili iz Slovenske prosvete iz Trsta, ki organizira proslavo ob podpori in sodelovanju Sveta slovenskih organizacij ter v sodelovanju s kulturnim društvom Vigred iz Šempolaja.

Alojz Rebula je bil poročen z esejistko, prevajalko, pedagoginjo in kulturno delavko Zoro Tavčar (1928). Pri Mohorjevi družbi je leta 2015 izšla njuna skupna knjiga Dve mladosti, ena ljubezen, tako rekoč pričevanje o odraščanju nekega rodu, o njegovih doživetjih, stiskah, nazorih in tudi pričakovanjih. Foto: BoBo
Alojz Rebula je bil poročen z esejistko, prevajalko, pedagoginjo in kulturno delavko Zoro Tavčar (1928). Pri Mohorjevi družbi je leta 2015 izšla njuna skupna knjiga Dve mladosti, ena ljubezen, tako rekoč pričevanje o odraščanju nekega rodu, o njegovih doživetjih, stiskah, nazorih in tudi pričakovanjih. Foto: BoBo

Zamisel in režijo prireditve podpisuje Maja Lapornik. Slovesnosti se bo udeležila tudi državna sekretarka na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

Leta 1924 rojeni Alojz Rebula je med letoma 1936 in 1940 obiskoval italijansko klasično gimnazijo v Gorici in jo od 1940 do 1944 nadaljeval v Vidmu, kjer je tudi maturiral. Leta 1949 je diplomiral iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani, kjer je študiral tudi arheologijo in angleščino. Leta 1960 je v Rimu doktoriral z disertacijo o Dantejevi Božanski komediji v slovenskih prevodih. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Kasneje se je kljub svoji bogati književni karieri sam skromno predstavljal kot upokojeni srednješolski profesor.

Črtice, novele, romani ter refleksivna dnevniška in potopisna proza
Rebula se je uvrščal med redke predstavnike slovenske književnosti v Italiji, ki so ustvarjali vse povojno obdobje. Njegov pisateljski opus obsega črtice, novele in romane s tematiko umetnosti, slovenske narodne usode na Tržaškem ter refleksivno dnevniško in potopisno prozo.

Sorodna novica Alojz Rebula in Zora Tavčar: Dve mladosti, ena ljubezen

Svoj romaneskni prvenec Devinski sholar je leta 1954 napisal za Literarne vaje slovenskih šol na Tržaškem. Sicer pa med njegova najvidnejša dela sodijo romani Senčni ples, V Sibilinem vetru, Divji golob in Jutri čez Jordan, izpostaviti velja tudi zbirko meditacij Gorje zelenemu drevesu. Mnoge njegove knjige so izšle pri tržaški založbi Mladika, med njimi Cesta s cipreso in zvezdo, Previsna leta, dnevnik Iz partiture življenja (1977–1981). Pri Mladiki je prav tako izšel njegov roman Nokturno za Primorsko, ki mu je leta 2005 prinesel nagrado kresnik.

Več del Alojza Rebule je prevedenih v tuje jezike, hkrati pa je tudi sam prevajal latinsko, grško in italijansko književnost. Posvečal se je prevodom antičnih besedil in Svetega pisma, dejaven je bil tudi kot publicist, med drugim je redno objavljal v tedniku Družina. Od leta 2009 je bil redni član SAZU-ja.

Odmevni intervju Pahorja s Kocbekom
V nekdanji skupni državi je zelo odmeval intervju, objavljen leta 1975 v posebni izdaji revije Zaliv, brošuri Edvard Kocbek: pričevalec našega časa. Kocbek je namreč v pogovoru z Borisom Pahorjem in Rebulo kot soavtorjem intrevjuja močno obsodil zunajsodni poboj 11.000 slovenskih domobrancev, ki so jih Britanci vrnili Jugoslaviji.

Sorodna novica Alojz Rebula: Korintski steber

Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi tako nagrado Prešernovega sklada kot tudi veliko Prešernovo nagrado. Večkrat je bil nagrajen tudi v Italiji, kjer ga je med drugim predsednik Giorgio Napolitano leta 2012 imenoval za velikega častnika viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo. Pred desetimi leti mu je ob 90. jubileju takratni predsednik Borut Pahor izročil zlati red za zasluge RS, Slovenska škofovska konferenca pa mu je podelila najvišje cerkveno priznanje –odličje sv. Cirila in Metoda.

Alojz Rebula je ustvarjal praktično do konca. Leta 2017 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšel njegov roman Korintski steber. Umrl je oktobra 2018.