Zvrstili so se še drugi izrazi sožalja. Tržaški literat Marko Kravos je zapisal, da se mu Rebula v spomin vpisuje kot "sejalec v primorsko književno prst po dolgi prisilni prahi/pustivu za časa fašizma, ko se na slovenskem zahodnem koncu ni moglo razviti za celo generacijo ustvarjalcev".

Obnavljati mediteransko tradicijo
"In je bilo treba obnavljati mediteransko tradicijo v pisavi in obenem biti kompetitiven s sodobnimi literarnimi pojavi v soseščini in svetu. Imena Pregelj, Bevk, Gradnik, Gruden, Kosovel, Bartol, Kosmač nakazujejo, kako pomembno je bilo nadaljevati to dediščino na Slovenskem," je Kravos še zapisal v besedilu, objavljenem v društveni spletni reviji Vrabec anarhist, s katerim je Društvo slovenskih pisateljev (DSP) zaznamovalo odhod Rebule.

Dodal je, da je po tej sledi in izročilu Rebula ustvaril opus, ki je svetovljanski in starožiten obenem. Večkrat postavljen v davno zgodovino, a nič manj občutljiv do dilem individualca našega časa. Zavezan kraškemu bregu s svojo mikroklimo v vrtačah, prav tako pa razpet v vetru, ki prihaja iz globin človeškega in prenika do transcendenčne osi stvarstva.

Kot je še zapisal, si je težko predstavljati, da je Rebula nastopil pisateljsko pot v povojnem Trstu kot slovenščine nevešč: zaradi prepovedi šol in jezika na Primorskem. Toliko večja je bila zato njegova strast z materinščino po koncu vojne, ko je slovenščina lahko zaživela v javnosti in se ji je predal kot ustvarjalec.

Opojenost samorastnika
"Opojenost samorastnika, ki se kaže v stilistični izdelanosti njegove pisave. A po drugi strani je tudi njegov življenjski kredo temeljil prav na jeziku, besedi," je zapisal in dodal, da se Rebula sicer ni mogel poklicno posvetiti literaturi, kot bi bilo po njegovi meri – v Trstu to zdaleč ni bilo mogoče, pač pa je zanjo živel dobesedno do zadnjega diha: pred nekaj tedni je v Trstu izšel njegov zadnji roman Ob pritoku Jangcekjanga.

Predsednik republike Borut Pahor je ob smrti akademika Rebule prek Twitterja njegovi družini poslal iskreno sožalje, z izrazi hvaležnosti, ker nam je usoda namenila takšnega pisatelja. Ob 90-letnici je Pahor Rebulo odlikoval z zlatim redom za zasluge za izjemen prispevek k uveljavljanju slovenskega jezika, kulture in slovenstva v zamejstvu.

Neugnani spraševalec
Kardinal Franc Rode je v sredo zapisal: "Ta neugnani spraševalec, ta strastni radovednež, ta nepomirljivi vrtalec v skrivnost sveta in zgodovine, je končno dobil odgovor. Zdaj ve: vse je ljubezen." Kot je v svojem zapisu dodal kardinal Rode, je "na dnu vsega nedoumljiva, prvotna, večna milina in ta je ljubezen. Ranljiva ljubezen, na videz nemočna pred zlom, a končno – zanj zdaj – zmagovita".

Pri Slovenski škofovski konferenci pa so zapisali, da je bil Rebula "eden največjih slovenskih pisateljev, prepričan kristjan in član SAZU, prejemnik več nagrad, predvsem pa klasični filolog in prevajalec Svetega pisma". Slovenski škofje so izrekli sožalje Rebulovi ženi, pisateljici Zori Tavčar, in njegovim svojcem ter dodali, da se pokojnega in njegove družine spominjajo v molitvi.

Slovenska škofovska konferenca je Rebuli ob 90-letnici življenja podelila najvišje cerkveno priznanje, odličje sv. Cirila in Metoda. Ob izročitvi najvišjega odlikovanja Katoliške cerkve v Sloveniji so škofje v utemeljitvi zapisali, da življenjsko delo Rebule "v literarnem opusu združuje življenjsko realističen in filozofsko razmišljujoči slog, ki odpira aktualna verska vprašanja sodobnega krščanstva".

Rebula je umrl v noči s torka na sredo v 95. letu starosti.

Žalna seja bo v četrtek, 8. novembra, v akademijski dvorani na Novem trgu 3, piše na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti.