Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umrla je Neža Maurer, eno osrednjih pesniških imen pri nas. Ob prozi in publicistiki ji je bila najbolj pri srcu prav intimistična poezija. Ustvarjala je tako literaturo za otroke in mladino kot tudi za odrasle. Stara je bila 94 let.
Od slovenske religiozne poezije prek kontroverzne Zadnje skušnjave Nikosa Kazantzakisa do Pija II. – vse z namenom povabila k poslušanju in branju pred Svetovnim dnevom knjige.
Pred letom Srečka Kosovela, ki ga bomo ob stoletnici njegove smrti zaznamovali v letu 2026, je pri zavodu Škrateljc izšel strip Srečkonstrip, s katerim želijo nagovoriti mlade bralce. Podpisujeta ga pisatelj Žiga X Gombač in ilustrator Jaka Vukotič.
Milan Dekleva, Feri Lainšček, Barbara Korun, Nataša Kramberger in Muanis Sinanović so se uvrstili v ožji izbor za letošnjo Cankarjevo nagrado za najboljše izvirno literarno delo minulega leta.
Mateja Jesenek je bila imenovana za predsednico uprave Mladinske knjige s petletnim mandatom. Nasledila bo Karmen Pangos in Simono Mele, ki sta založbo vodili pred njo.
Francoski stripovski ustvarjalci in kritiki pozivajo svetovno uveljavljeni festival v Angoulêmu k prekinitvi sodelovanja s podjetjem 9e Art+ zaradi njegovih spornih vodstvenih praks in prijav spolnega nasilja v podjetju.
Zgodovinski roman Več kot stoletje in pol je Tine Golež spletel okrog resnične rodbine, ki ima korenine na stičišču Kranjske in Koroške.
Založba Mladinska knjiga je uvedla novo zbirko, poimenovano Živi klasiki. Po besedah urednika Andreja Ilca so izbor del, cenovna dostopnost in atraktivni videz knjig glavni elementi nove zbirke.
"Presenetilo me je, koliko podobnih zgodb se je odvijalo na slovenskem podeželju, pa ni o tem nihče pisal," je za MMC povedala Pia Prezelj ob izidu svojega romanesknega prvenca Težka voda, ki je zdaj zaživel še kot zvočna knjiga.
Prvi roman Selme Skenderović In če vsi pozabijo tako kot njena zbirka kratkih zgodb Zakaj molčiš Hava, nagrajena na Festivalu mlade literature Urška 2020, tematizira tujstvo in iskanje svoje identitete v obdobju odraščanja.
Za nagrado Vasje Cerarja s področja prevajanja mladinske književnosti so nominirane Stana Anželj, Tina Mahkota in Katja Zakrajšek. Nagrada se letos podeljuje za besedila za mlade bralce, starejše od 12 let.
V muzeju v Suffolku so na ogled postavili knjigo, vezano v kožo enega najzloglasnejših britanskih morilcev. Redki artefakt so po naključju odkrili ne v depoju, ampak na polici v pisarni muzeja.
"Vsako leto raste število sodelujočih šol in s tem število vključenih otrok," o projektu Branje ne pozna meja pravi Damjana Vovk, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, kjer so pred 12 leti zagnali projekt.
Govori, naslov nove knjige Boruta Gombača je zavajajoč, česar pa ni mogoče zameriti, saj je za knjigo, kot je ta, res težko najti naslov, ki bi jo enopotezno označil.
Umrl je srbski pisatelj, dramatik in scenarist judovskega rodu Filip David, dejaven tudi kot urednik na televiziji Beograd in profesor dramaturgije. Njegova dela so prevedena v več jezikov, v slovenščini je na voljo roman Sanje o ljubezni in smrti.
Za mano belina je naslov knjige leta 1961 v Volšperku na avstrijskem Koroškem rojenega gledališkega in opernega režiserja slovenskega rodu Martina Kušeja, ki je pravkar izšla v slovenskem prevodu, ki ga podpisuje Tina Mahkota.
Umrl je perujski književnik Mario Vargas Llosa, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja zaslovel z romanom Mesto in ščeneta. Leta 2010 je prejel Nobelovo nagrado za svojo "kartografijo struktur moči in izostrene podobe odpora, upora in poraza posameznika".
"Ne bom gradila muzejev, lahko pa napišem zgodbo, prek katere lahko ljudje do tega dela zgodovine dostopajo, sicer pa morda ne bi mogli," pravi pisateljica Sharon Dodua Otoo, katere roman Adina soba je v prevodu Sare Virk izšel ob Festivalu Fabula.
Saga o Vernonu Subutexu, pariškem vagabundu in skupini njegovih bolj ali manj enako izgubljenih in dezorientiranih sledilcev, se v tretjem delu sklene v krešendu surrealnega oz. špekulativne fikcije, ki pa je v kontekstu časa in prostora.
Izmuzljivi ameriški postmodernist Thomas Pynchon, ki se že od šestdesetih let izogiba medijem in ki nam je dal kultni roman Mavrica težnosti, je za oktober napovedal izid novega romana, prvega po letu 2013.
Neveljaven email naslov
