»Podpis osimskih sporazumov je dejansko utrl pot evropski integraciji«. Tako se je včeraj podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic spomnila zgodovinskega dogodka, ki je močno zaznamoval tako naše kraje kot širšo evropsko in svetovno politiko. Včeraj je potekala 40-letnica podpisa osimskih sporazumov, s katerimi sta Italija in takratna Jugoslavija rešili vsa odprta vprašanja po pariški mirovni konferenci, vključno z določitvijo meje med državama. Da bi obeležili ta dogodek, so na goriški pokrajini napovedali okroglo mizo, ki jo bodo v prihodnjih tednih priredili v sodelovanju s kulturnim krožkom Anton Gregorčič in s študijskim centrom Antonio Rizzatti.
»Podpis osimskih sporazumov ni privedel le do postavljanja mejnih prehodov, a je omogočil tudi gradnjo ceste na Sabotinu, solkanskega jezu in ceste, ki Italijo povezuje z Ljubljano. Poudariti je treba, da pri pogajanjih takrat niso sodelovali politiki, temveč izvedenci na ekonomskem področju. Zavedati se moramo, da je Gorica bila, je in vedno bo obmejno mesto, če ne drugega zaradi svojih geopolitičnih značilnosti. Mi pa se moramo potruditi, da nadaljujemo na poti ustvarjanja enotnega slovensko-italijanskega prostora, kakor so si že tedaj zamislili nekateri dalekovidni misleci. Razmišljati je treba torej o prihodnosti, saj ima naše ozemlje še veliko neizkoriščenega potenciala,« je poudarila Mara Černic.
Z njo je soglašal predsednik študijskega centra Antonio Rizzatti, Nicolò Fornarsir. »Obletnica podpisa osimskih sporazumov je lepa priložnost za razmišljanje o skupnem prostoru. Omenjeni dokument je bil med drugim predpogoj za nastajajočo deželo s posebnim statutom. Sedaj pa se je treba vprašati, v kolikšni meri smo mednarodne sporazume izkoristili. Prepričan sem, da imamo še mnogo rezerve,« je navedel Nicolò Fornasir, ki je nato poskrbel s posebnim pričevanjem s preteklosti.
»Rad bi poudaril, da se je 17. novembra 1965 goriška delegacija z županom Martino na čelu sestala z novogoriškim županom Štukljem in njegovimi sodelavci. Gre za zgodovinski dogodek, kateremu smo bili priča le štiri leta po postavitvi berlinskega zidu. Na tem območju smo takrat prehiteli zgodovinske dogodke, prekoračili smo meje v obdobju, ko so zidove gradili. Uspelo nam je ustvariti luknjo skozi železno zaveso. Že takrat so razumeli pomen tega območja tudi kot osrčje evropskega duha,« je povedal Fornasir.
»Sam takratni predsednik italijanske vlade Aldo Moro je pozdravil tisto srečanje, potem ko se je v Beogradu sestal s Titom. Moro je nato v Gorici priredil srečanje z deželnim odborom Furlanije Julijske krajine in slovensko vlado, saj je bil Trst takrat še vedno zelo delikatno območje, tako da lahko mirne duše trdimo, da so Gorica in Goričani prispevali levji delež k evropski integraciji,« je zaključil Nicolò Fornasir. (av)

Več novic na www.primorski.eu