Na tisoče ljudi, Slovencev, Italijanov, Tržačanov in turistov, se je od od petka do nedelje udeležilo drugega Slofesta, največje »izložbe« slovenskih kulturnih organizacij v naši deželi, ki je tudi tokrat, ob lepem vremenu, zaživela s svojim rojem dogodkov v središču mesta. Pod šotorom na Borznem trgu in v okolici so obiskovalci spoznali jezikovno, kulturno, likovno, glasbeno, gledališko, literarno bogastvo slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini. Obračun je tudi tokrat več kot pozitiven: Slofest je bil pred dvema letoma poskus, letos pa vpeljana tradicija, s katero se je mesto resnično predstavilo s svojo izvirno, zgodovinsko večkulturnostjo. Zvrstilo se je okrog štirideset dogodkov, s priznanimi gosti in presenečenji za publiko vseh starosti. Tudi institucionalna podpora je potrdila pomen dogodka, ki so ga ovrednotili izvirne predstave, koncerti, literarna in filozofska srečanja, razstave s Slofest pečatom.
»Prvo izvedbo je zaznamovala evforija, letos pa je nastopila refleksija, zaradi tega so občutki v tem trenutku mešani,« je ob zaključku Slofesta dejala pokrajinska predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev Živka Persi. »Uvedli smo nekaj koristnih novosti, kot so bili po mojem mnenju preddogodki, ki so ustvarili pričakovanje za osrednje dneve. Uspelo nam je prirediti žur za mlade v mestnem klubu: odziv je bil dober in mislim, da bi lahko ponovili tovrstne ponudbe tudi izven Slofesta. Uporabili smo prostore, na katere do danes nismo pomislili in ki so dali celotnem prazniku lepo kuliso. Mislim na primer na večer na Ursusu, na sugestivni lokaciji, ki bi jo radi izkoristili tudi v bodoče. Slofest je tudi način za odkrivanje novih možnosti.«
Tržaška predsednica ZSKD ocenjuje, da je bil obisk na Borznem trgu dober, »čeprav smo pričakovali več odziva italijanske publike, predvsem pri nekaterih dogodkih. Na info-točki je bilo kljub temu vedno zelo živahno, saj prireditveni prostor v mestnem središču ustvarja zanimanje tudi ob krajšem postanku. Med pobudami, ki so najbolj pritegnile italijanske obiskovalce, so bili tudi letos vodeni ogledi in tečaji slovenščine, ki dajejo veliko zadoščenja.«
Pri letošnji izvedbi je sodelovalo veliko število prostovoljcev in ustanov, ki so same oblikovale svoje vsebine. »Ob prazniku Slovencev v Italiji se mi zdi, da pride do izraza potreba, da se tudi člani manjšine dobimo ob dobri kulturni ponudbi, na trgu, kot je bil starorimski agora, da se pogovorimo, načrtujemo, se srečujemo. Dogodkov je bilo za vse okuse in publika se ni nikoli ponavljala: verjamem, da nam je uspelo privabiti širši krog obiskovalcev.«
Kaj pa šibke točke? »Gotovo naselje, ker je bila lokacija predaleč od dogajanja, na ulici, ki nima močnega mestnega utripa; to nas seveda postavlja pred vprašanje, kje bomo čez dve leti priredili naslednji Slofest. Ni dvomov namreč, da gre za pobudo z velikim razvojnim potencialom in da se bodo kmalu začele priprave za naslednjo izvedbo.«