TRST - Deželni urad za slovenski jezik bo začel delovati pred koncem leta. To je na včerajšnji seji paritetnega odbora za slovensko manjšino napovedal deželni odbornik Gianni Torrenti. Osebje urada bodo zaposlili z razpisi in obenem na osnovi seznamov osebja pokrajinskih uprav, ki so - kot vemo - v postopku ukinitve. Urad je ustanovil deželni svet na predlog paritetnega odbora ter ob podpori deželne vlade in deželnih svetnikov Igorja Gabrovca in Stefana Ukmarja.

Torrenti ni pojasnil koliko osebja bo točno zaposlovala nova deželna struktura, govori se vsekakor o okrog tridesetih zaposlitvah; osebje bo delalo v treh pokrajinah, kjer živijo Slovenci. Osrednji sedež Urada bo najbrž na tržaškem Velikem trgu, kjer domuje deželna vlada, ali pa na sedežu odborništva za kulturo, ki je pristojno tudi za slovensko manjšino. Predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila je pozdravila Torrentijeve besede, hkrati pa je obžalovala nekatere birokratske težave, ki so se pojavile predvsem v zvezi z osebjem novega urada.

Paritetni odbor je ob 15-letnici parlamentarne odobritve zaščitnega zakona gostil tri predhodnike Ksenije Dobrila. Prvi predsednik odbora Rado Race je obnovil hude politične težave (tudi znotraj slovenske manjšine), ki so od ustanovitve leta 2002 spremljale prve korake in ukrepe odbora. Racetu je vseeno uspelo postaviti temelje za seznam zaščitenih občin, ki ga je z dekretom uzakonil italijanski predsednik Giorgio Napolitano. Raceta je za krmilom paritetnega odbora pred Napolitanovim ukrepom nadomestil Bojan Brezigar.
Novi predsednik se je veliko ukvarjal s t.i. vidno dvojezičnostjo, ki je z Brezigarjem dočakala prvi odlok tedanjega deželnega predsednika Renza Tonda. Po Brezigarju je vajeti paritetnega odbora prevzela Benečanka Jole Namor, ki se je morala soočiti s hudimi finančnimi težavami slovenskih kulturnih organizacij in ustanov.

Kaj pa današnja vloga paritetnega odbora? Predsednica Dobrila noče, da bi odbor imel le »notarske funkcije,«, temveč si želi večjo spodbujevalno vlogo. Tako v odnosu do javnih institucij ter ustanov, kot tudi do slovenske manjšine.

»Odmrznitev« prispevkovza javne ustanove
Dežela je sporazumno z rimsko vlado pričela postopek za »odmrznitev« prispevkov za rabo in uveljavitev slovenščine, ki jih Rim na osnovi zaščitnega zakona dolguje javnim ustanovam. To so občine, pokrajine, zdravstvene ustanove in t.i. koncesionarji javnih storitev ter servisov (npr. železnica in avtocestno podjetje). Gre za »zamrznjeni« javni denar iz triletja 2012-2014. Ta problem je bil predmet dolgotrajnega »ping-ponga« med državno in deželno administracijo, težave pa se po Torrentijevih besedah sedaj vendarle rešujejo. Na triletne zamude pri izplačevanju prispevkov so negativno vplivali vladni varčevalni ukrepi, ki so glede financiranja krajevnih uprav zaobjeti v ponesrečenem paktu stabilnosti.

Paritetni odbor je na vseh ravneh pritiskal za premostitev teh težav, na koncu tunela pa se sedaj vendarle vidi luč. Torrenti je sicer priznal, da gre za zapleteno problematiko, »v primerjavi s preteklostjo pa je splošno vzdušje v Rimu in na deželni ravni bolj naklonjeno Slovencem«.
Predsednica Dobrila je izpostavila velike razlike, ki se pojavljajo v prošnjah za prispevke. Te razlike odražajo različne občutljivosti do slovenščine in do slovenske narodne skupnosti. Zgovoren je primer tržaške zdravstvene ustanove, katere vrednost projektov za slovenščino komaj presega deset tisoč evrov. Kakšna razlika npr. z zdravstveno ustanovo srednje in severne Furlanije, ki je državo za svoje slovenske urade zaprosila prispevek v višini več kot sto tisoč evrov.

Sandor Tence

Več novic na www.primorski.eu