TRST - Prihodnost EU je v tem trenutku še najbolj odvisna od Italije, tržaško in koprsko pristanišče bosta prej ali slej morala sodelovati, Slovenci v Italiji pa se še vedno preveč ozirajo v preteklost. To so trije glavni poudarki iz pogovora med slovenskim generalnim konzulom v Trstu Vojkom Volkom in novinarji Primorskega dnevnika v šentjakobskem uredništvu.

Diplomat je na obisk uprave in redakcije prišel dan po tem, ko je britanska premierka Theresa May v Birminghamu na konferenci konservativne stranke zaplesala po taktih Abbine uspešnice Dancing Queen. Volk je bil ob omembi Velike Britanije bolj mrk. »V treh letih je funt izgubil več kot 20 % vrednosti, gospodarska rast Združenega kraljestva je pod povprečjem EU, London je izgubil za 110 milijard investicij, avtomobilska industrija beži,« je naštel kot dokaz, da se izstop iz povezave očitno ne izplača. A v Italiji mnogi menijo drugače. Generalni konzul pa je zaradi tega zaskrbljen.

Boji se, da bi šla Italija v sporu z EU predaleč. »Nihče si ne želi ponovitve scenarija iz leta 2011, ko je bila Italija na robu prepada. Italija ni Grčija. Če bodo italijanske finance šle po zlu, EU ne bo več taka, kot jo poznamo danes.«

Grčijo je Volk omenil še enkrat. Citiral je verze pesnika Kavafisa, ki se po odhodu barbarov sprašuje, čemu je noč. »Grki so dolgo živeli pod Turčijo, in ko Turkov ni bilo več, niso znali, kaj bi.« Taki so po Volkovem mnenju nekateri današnji politiki. Zmanjkuje jim iztočnic, ko po migrantskih poteh stopa manj ljudi.

In vendar so migranti ponekod še vedno odmevna tema. S tem se je pogovor dotaknil političnega dogajanja v Furlaniji Julijski krajini, kjer je na spomladanskih volitvah z velikim naskokom zmagala desnosredinska koalicija z Ligo na čelu. »Po srečanjih z Massimilianom Fedrigo in Pierpaolom Robertijem sem dobil dober občutek,« je dejal Volk, ki se mu nova deželna vlada zdi zelo naklonjena Slovencem - tudi njihovi ambiciji, da bi dobili zajamčeno ali olajšano pot do sedeža v državnem in deželnem parlamentu.

Težava torej niso stranke. Volk je pri tem omenil letošnje srečanje treh Slovenij na Višarjah, kjer so se koroški Slovenci objemali s predstavniki Heimatdiensta. »Niti besede ni bilo o preteklosti,« je živ opis dogajanja sklenil Volk. »Tudi na Koroškem ni vse zlato, se mi pa zdi, da so tam korak pred nami. Za to nimam dokazov, tega tudi SLORI ne bi mogel 'izračunati', je pa dejstvo, da so lani v koroško deželno ustavo prvič v zgodovini vnesli omembo slovenske manjšine.«

Domnevo, da je na Koroškem bolje, krepijo zadnje novice. Deželni svet razpravlja o Titu, Slovenci zapravljajo energijo s seciranjem potankosti iz preteklosti. »Politiki, ki se ukvarjajo s preteklostjo, zamujajo prihodnost,« je pribil konzul.

In vendar so italijansko-slovenski odnosi še za odtenek boljši od tega, kar so bili, meni diplomat. Italija je hvaležna Sloveniji za podporo Milanu v tekmi za sedež Evropske agencije za zdravila, v Rimu so zelo cenili pomoč ladje Triglav v Sredozemlju. To in še marsikaj je dvignilo raven odnosov, nekdanja zunanja ministra Erjavec in Alfano sta sklenila več pomembnih dogovorov, piko na i je dodala Tamara Blažina, ki ji za delo v parlamentu moramo biti »neskončno hvaležni«.

Kaj bo v prihodnje, je težko napovedati. V obeh državah se novi vladi šele postavljata na noge, ministri in sekretarji šele prebirajo papirje, ki so jih predhodniki pustili na mizi. Razlogov za zaskrbljenost pa zaenkrat ni.

Kaj pa na relaciji Trst-Koper? Volk je prepričan, da bosta pristanišči prej ali slej začeli sodelovati. V severnem Jadranu se obeta tolikšno povpraševanje, da mu bosta luki kos edinole, če bosta povezani. To je Volk večkrat povedal, želel pa je spet poudariti, da govori o sodelovanju, ne pa o združevanju.