»Novih 70 let ljubezni« so naslovili prireditev, ki jo bodo med drugim sooblikovali združeni pevski zbori, matični orkester z dirigentom Igorjem Zobinom in violinist Črtomir Šiškovič. Foto: Glasbena matica
»Novih 70 let ljubezni« so naslovili prireditev, ki jo bodo med drugim sooblikovali združeni pevski zbori, matični orkester z dirigentom Igorjem Zobinom in violinist Črtomir Šiškovič. Foto: Glasbena matica
Glasbena matica
Na koncertnih večerih so nastopali najbolj priznani slovenski in tuji glasbeniki. Foto: Glasbena matica
Glasbena matica
V Trstu je bila Glasbena matica ustanovljena leta 1909. Foto: Glasbena matica
Glasbena matica
Požig Narodnega doma je prekinil delovanje Glasbene matice. Foto: Glasbena matica
Glasbena matica
Glasbena matica danes deluje tudi v Gorici, Špetru in Ukvah Foto: Glasbena matica

V Kulturnem domu v Trstu bodo nocoj počastili pomemben jubilej Glasbene matice. 70 let od njene ponovne vzpostavitve po 2. svetovni vojni. »Novih 70 let ljubezni« so naslovili prireditev, ki jo bodo med drugim sooblikovali združeni pevski zbori, matični orkester z dirigentom Igorjem Zobinom in violinist Črtomir Šiškovič.

Prva slovenska glasbena matica že leta 1872

Glasbena matica je naziv slovenskih kulturnih društev, ki združujejo tako profesionalne kot ljubiteljske glasbenike v prizadevanjih za ohranjanje in spodbujanje slovenske glasbene kulture. Prva slovenska glasbena matica je bila ustanovljena leta 1872 v Ljubljani kot odziv na takrat prevladujoči nemški vpliv v kulturi. Po prelomu stoletja so ji sledile podružnice po Sloveniji in v zamejstvu.

Tržaška glasbena matica

V Trstu je bila ustanovljena leta 1909. Njen prvotni namen je bil prizadevanje za kakovostno glasbeno pedagoško ponudbo, njena dejavnost pa se je po zgledu matične ustanove razširila še na založništvo in organizacijo koncertov. Profesorji in učenci so že pred prvo svetovno vojno redno nastopali tudi v operah in operetah, ki jih je uprizarjalo tržaško Dramatično društvo. Na koncertnem področju pa je šola spodbujala predvsem nastope lastnih izvajalcev in društvenega orkestra.

Kot je o zgodovini tržaške matice zapisala Rossana Paliaga, je po neplodnem obdobju prve svetovne vojne, ko je moralo društvo radikalno okrniti svoje delovanje, šola v povojnem času doživela nov razcvet, ki se je izrazil tudi v naraščanju števila učencev in v kakovosti koncertnih večerov, na katerih so nastopali najbolj priznani slovenski in tuji glasbeniki.

Njen vsestranski razvoj je nasilno prekinil sežig Narodnega doma leta 1920, ko so plameni zaobjeli učilnice z instrumenti in arhivi. Leta 1927 so ustanovo razpustili. To je močno prizadelo slovensko skupnost, a kljub strahu in grožnjam ni potlačilo njenega narodnega ponosa in volje po nadaljevanju začete poti, saj so profesorji po krajšem premoru spet začeli poučevati v manjših prostorih v predmestju ali v zasebnih stanovanjih, kjer jih je preganjanje sovražnikov težje doseglo.

Glasbena matica danes

Dolgo pričakovani preporod je glasbena matica, kot je zapisala Paliaga, doživela takoj po koncu druge vojne, ko je ravnateljsko mesto prevzel violinist Karel Sancin. Postopoma se je šola usmerila v vse bolj strokovno in sistematično metodo poučevanja z učnimi programi, ki so bili po zasnovi vse bolj podobni tistim iz državnih glasbenih ustanov.

V kasnejših letih je svoje delovanje razširila v okolico in uvedla koncertni abonma, v katerem so gostovali ugledni slovenski glasbeniki. Danes deluje kot deželna profesionalna izobraževalna ustanova s šolami v Trstu, Gorici, Špetru in Ukvah. Obiskuje jo več kot 500 učencev, kar pomeni, da je največja slovenska šola v zamejstvu. Nudi individualni poukiz več instrumentov in petja, posebno pozornost namenja tudi godbeniški dejavnosti in zborovstvu.


Utrinek iz dogodka - "Otroški pevski zbor - pri klavirju Jan Grbec, zborovodja Neda Sancin":