TRST - Deželni svet je včeraj v okviru razprave o zakonu o reformi krajevnih uprav, ki predvideva povezovanje občin v medobčinske zveze, odobril tudi popravek, ki uvaja večjezične statute in prav tako večjezične nazive medobčinskih zvez povsod tam, kjer slednje zaobjemajo tudi občine iz seznama zaščitenih zaradi prisotnosti slovenske, furlanske in nemške manjšine. Z odobritvijo tega popravka se odpira možnost večjezičnega naziva in statuta tudi v goriški medobčinski zvezi, kjer večina županov doslej ni podpirala predloga o dvojezičnosti, ter v vseh zvezah v videmski pokrajini, ki zajemajo tudi narodnostno mešane občine, kjer veljajo zaščitna določila za slovensko oziroma za furlansko in nemško manjšino.

Popravka z zahtevo po dvojezičnih statutih in nazivih zvez za občine, kjer je prisotna slovenska narodna skupnost, sta predložila slovenska svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar. V nadaljevanju obravnave so nato popravka združili, skupno besedilo pa je podprl tudi vodja skupine Levice ekologije in svobode Giulio Lauri. V razpravi, ki je sledila, so nato nekateri drugi večinski svetniki predlagali, naj določilo zajame še furlansko in nemško manjšino, kar je odbornik za krajevne uprave Paolo Panontin sprejel in dal deželnemu svetu na glasovanje predelano besedilo, ki predvideva večjezične nazive in statute povsod tam, kjer je na območju posamične medobčinske zveze navzoča ena ali več med tremi v FJK zaščitenimi manjšinami.

Slovenska deželna svetnika sta bila s tem dosežkom zelo zadovoljna. Predstavnik SSk Igor Gabrovec poudarja, da je v svojih nastopih vseskozi zagovarjal potrebo po priznanju posebnih značilnosti občinskih zvez, kjer so priznano prisotni Slovenci. Po drugi strani pa je Gabrovec tudi odločno odklonil in obsodil vsako obliko političnega pritiska ali prikrajšanja na finančnih dotacijah osemnajstim (na 32) zaradi prisotnosti slovenske manjšine zaščitenim občinam, ki do danes niso pristopile k Unijam.

Tudi svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar je v izjavi za naš dnevnik izpostavil, da je »zelo zadovoljen, da smo v večini dobili primerno formulacijo za uveljavljanje pravic slovenske in drugih manjšin v deželi. S tem smo dosegli konkreten rezultat, da smo večjezičnost razširili na goriško zvezo in tiste v videmski pokrajini, kar je zelo pomembno«.

Prav tako je zadovoljstvo izrazil vodja skupine SEL Giulio Lauri, ki ocenjuje, da gre za priznanje legitimnih zahtev slovenske manjšine, ki so potem odprle pot večjezičnosti tudi v korist furlanske in nemške manjšine. Lauri ocenjuje, da je deželni svet s tem izboljšal reformo in odpravil nekatere razloge nasprotovanja, ki so temeljili na bojazni, da bi bila okrnjena kulturna in jezikovna identiteta posameznih občin.

Deželni svetniki so včeraj popoldne poldrugo uro razpravljali, mestoma tudi zelo napeto, še o drugem amandmaju deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca k reformi občinskih uprav, s katerim bi mestu Trst priznali poseben status mestne občine, okoliške občine pa bi se ločeno povezale v samostojno zvezo občin. Predlog je izzval nemalo kritik tudi v sami večini, kjer so zahtevali umik ali pa vsaj ločeno obravnavo tega predloga. Nazadnje je obveljala slednja pot in je odbornik Panontin napovedal, da bo predlog naknadno obravnavala pristojna komisija deželnega sveta.

»Preprosto sem zahteval, naj bo Trst to, kar je vedno bil in sicer samostojna deželna prestolnica, saj je po obsegu, številu prebivalstva in gospodarsko-družbenem značaju dejansko metropolitanska stvarnost,« v sporočilu za tisk pojasnjuje Gabrovec in nadaljuje, da »to potrjuje tudi deželni zakon št. 1 iz leta 2006, ki je nakazal možnost ustanovitve mestnih občin v FJk pod pogojem, da obsegajo ozemlje vsaj ene (!) občine in vsaj 200 tisoč prebivalcev. To je v FJk le Trst. Ko bi to priznali, bi ostalim okoliškim občinam omogočili ustanovitev ločene in prav tako samostojne zveze (unije) občin, tako kot so že pred enim letom zahtevali tudi vsi naši župani. Dosegli bi dve muhi na en mah: samostojno dvojezično unijo občin in samostojnost Trsta z nazivom metropolitanskega mesta«.

Drugačnega mnenja pa je Stefano Ukmar, ki ocenjuje, da je Gabrovčev predlog napačen vsaj iz dvoje razlogov. Prvič iz proceduralnega, saj bi moral pobudo za mestno občino sprožiti Trst, kot največja občina, ne pa dežela. Toda Trst tega doslej nikoli ni predlagal. »Sedem let sem bil v tržaškem občinskem svetu in nikoli nismo razpravljali o tem, čeprav zadevni zakon obstaja že od leta 2006,« pravi Ukmar. Drugi, vsebinski razlog za nasprotovanje predlogu pa je po njegovem mnenju v tem, da bi mestna občina, ki ne bi zajela območja vsaj do Tržiča in Ronk in seveda tudi okoliških občin ne imela nobenega smisla.

Deželni svet je pozno popoldne »reformo reforme« odobril z 22 glasovi za, 10 proti in 6 vzdržanimi. Za je kompaktno glasovala levosredinska večina, proti Luca Ciriani (FdI/AN), Mara Piccin (meš. skupina), Barbara Zilli (SL), ter v celoti skupini FI in G5Z; vzdržali so se svetniki Ncd e AR.

Predsednica deželne uprave Debora Serracchiani je pozitivno ocenila vse odobrene spremembe k zakonu o reformi krajevnih uprav. Poudarila je preseganje dosedanjih nasprotovanj, ki da ga omogočajo nekatere izboljšave. Izrazila je željo, da bi zaradi tega občine, ki doslej tega še niso želele narediti, izkoristile možnost, da se do 15. aprila pridružijo zvezam. V vsakem primeru pa bodo z odobrenimi popravki zveze lahko zaživele za vse ostale občine. Pomembno pa je tudi to, ugotavlja Serracchianijeva, da bodo uporne občine finančno manj oškodovane, saj bodo za letos namesto 15 odstotkov izgubile le 7,5 odstotka sredstev iz dodatnega sklada. Predsednica upa, da bo to omogočilo preseganje dosedanje ostre konfrontacije in konstruktivnejši dialog z vsemi, ki imajo na račun reforme še pomisleke in kritike.

Več novic na www.primorski.eu