Slovenski raziskovalni inštitut je v petek v dvorani Tessitori predstavil poročilo raziskave o jezikovni pokrajini na naselitvenem območju slovenske skupnosti v Italiji. Med uvodnim pozdravom je predsednik Milan Bufon dejal, da bi moral Trst spet postati odprto in medkulturno mesto. »Nekaj se premika v tej smeri, v središču Trsta pa še vedno ni dvojezičnih napisov, z izjemo tistega na Domu pristaniških delavcev«. Za pozitivne premike gre velika zasluga Pokrajini Trst, vprašanje pa je, kaj bo, ko pokrajinskih uprav ne bo več. Okroglo mizo, na kateri so sodelovali politolog in izvedenec za manjšinska vprašanja Bojan Brezigar, predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat ter odvetnik in član upravnega odbora Zadružne kraške banke Mitja Ozbič, je povezovala Maja Mezgec. Navzoči so bili številni predstavniki javnih uprav in drugih ustanov.
Jezikovna pokrajina je širok pojem, ki zaobjema cestne znake, kažipote, plakate in razne javne ali zasebne napise; v njej se odseva raba različnih jezikov, ki izražajo družbeno rabo jezika v javnosti in njen status. V našem prostoru se v ravnovesju v rabi jezikov kaže tudi odnos med manjšino in večino.
Bojan Brezigar je navedel primere različnih oblik dvojezičnosti po Evropi. Evropska normativa je pri urejanju dvojezičnosti zelo blaga, zato v posameznih državah stopajo v ospredje zakoni na nacionalni ravni. Naša manjšina ima kot temelja zakon« 482/1999 in 38/2001. Če združimo evropsko Konvencijo za zaščito narodnih manjšin in omenjena zakona, še vedno ni točno določenega pravila: odvisno je, koliko smo si sposobni izboriti in do katere mere je večinsko prebivalstvo pripravljeno sprejeti ukrepe za vidno dvojezičnost, pravi Brezigar. Po zakonu 482/99 je dvojezičnost v Italiji vezana na ozemlje in zgodovinski okvir prostora. »Ozemlje pa se ne spreminja glede na število govorečih. Potrebno je ustvarjati sožitje, sprejemati drugačnost, potrebni pa sta tudi previdnost in strpnost. Ko bo prišlo do vsega tega, pride postopoma tudi do normalizacije dvojezičnosti na ozemlju«, meni Brezigar.
Predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je govorila o poti k dvojezičnosti, po kateri stopa pokrajinska uprava, ki je na našem ozemlju najbolj dosledna pri postavljanju dvojezičnih napisov. Poudarila je velik pomen večjezičnega Trsta, ki bi ga morala krojiti zlasti kulturna plat mesta, priznava pa, da ima pri tem zakon 482/99 zelo velik pomen, čeprav je precej splošen. »Brez tega zakona se pokrajinska uprava ne bi spravila na delo.« Dvojezično okence, dvojezične cestne znake, oprema za simultano tolmačenje, valorizacija slovenske kulture in praznovanje dneva slovenske kulture so nekateri od doseženih ciljev pokrajinske uprave.
Med primeri dobre prakse je tudi Zadružna kraška banka, ki je pri dvojezičnem poslovanju zelo dosledna. Mitja Ozbič je predstavil jezikovno politiko ZKB. »Banka slovenščino uporablja od samega začetka poslovanja, bližamo se 110. obletnici. Poleg tega zadružno bazo sestavljajo večinoma slovenski člani, stranke pa so bodisi Slovenci bodisi Italijani. Trgovski sektor bi morali spodbuditi z idejo, da se s slovenščino bolje posluje in da se z njo več prodaja,« meni Ozbič. Nadalje je predstavil zamisel, da bi lahko javne uprave s prispevki spodbujale tiste zasebnike, ki bi se pri poslovanju posluževali dvojezičnih napisov.
»Kdaj se bodo Slovenci v Trstu spet počutili doma?« se sprašuje Milan Bufon. Morda takrat, ko bo mesto Trst, ki je vse bolj naklonjeno medkulturnosti in dialogu, tudi večjezično.

Več novic na www.primorski.eu