Na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici so zadovoljni z vpisom v prihodnjem šolskem letu. To še predvsem velja za tehniški pol višješolskega centra v Puccinijevi ulici, kjer število dijakov že nekaj let narašča. V prve letnike licejskega pola se je skupno vpisalo 36 dijakov, v prvih razredih tehniškega pola jih bo 34.

Največ vpisov so zbrali na znanstvenem liceju Simon Gregorčič, kjer bo prvi razred obiskovalo 18 dijakov; na drugem mestu po številu vpisov je industrijski tehniški zavod Jurij Vega, kjer bo v prvem letniku 16 dijakov. Skupno bo na licejskem polu 152 dijakov, sedem več kot v tekočem šolskem letu. Tehniški pol bo obiskovalo 133 dijakov, šest več kot letos. Zlasti za tehniški pol je zanimiva primerjava z vpisi izpred petih let. Takrat so na treh smereh skupno imeli 107 dijakov, še nekaj let prej pa jih je bilo že manj kot sto, tako da je porast iz zadnjih šolskih let več kot dobrodošel.

Na tehniškem polu imajo letos samo še zadnji letnik poklicnega zavoda Ivan Cankar; ukinili so ga na podlagi določil reforme nekdanje šolske ministrice Mariastelle Gelmini, ki ne predvideva turističnih smeri na poklicnih šolah. Zaradi tega so se na tehniškem polu pred leti odločili za nov turistični progam na zavodu Žiga Zois, v katerega so se letos vpisali trije učenci iz nižje srednje šole Trinko in štirje iz Doberdoba. Zavod Jurij Vega bo obiskovalo enajst učencev iz šole Trinko in pet iz Doberdoba; na smeri uprava in finance zavoda Žiga Zois bodo po štirje učenci iz Doberdoba oz. iz šole Trinko. Tehniški pol bosta obiskovala dva dijaka iz Slovenije; eden je izbral turistično smer zavoda Zois, drugi pa smer uprava in finance.

»Z vpisi v licejske smeri smo zelo zadovoljni. Šola raste, trend je pozitiven,« poudarja ravnateljica licejskega pola Elizabeta Kovic in pojasnjuje, da k sreči ne doživljajo upada števila vpisov, ki v zadnjih letih zaznamuje licejske smeri z italijanskim učnim jezikom. V vsakega od treh slovenskih licejev se je vpisal po en dijak iz Slovenije, zaradi česar je ravnateljica posebno zadovoljna. Iz Doberdoba sta se dva dijaka vpisala na humanistični licej, trije so izbrali znanstveni licej. Največ učencev nižje srednje šole Ivan Trinko bo šolanje nadaljevalo na znanstvenem liceju (14), po sedem jih je izbralo klasični in humanistični licej. Skupno je slovenske višje srednje šole v Gorici izbralo 46 od 68 učencev, ki letos obiskujejo tretji razred nižje srednje šole Ivan Trinko. Ravnateljico smo vprašali, zakaj se po njenem mnenju nekateri odločajo za vpis v šolo z italijanskim učnim jezikom. »Razlogi za tako izbiro so najrazličnejši. Nekateri mislijo, da je osem let šolanja v slovenskem jeziku dovolj. Drugi izberejo smeri, ki jih v slovenskem jeziku ni, spet tretji se vpišejo na določeno šolo, ker sta se tako odločila prijatelj ali prijateljica. Nikogar ne silimo k vpisu na slovenske višje srednje šole, ker se nam ne zdi korektno tako močno vplivati na to pomembno življenjsko odločitev; po drugi strani dijake in starše opozarjamo, da osem let šolanja ni dovolj za funkcionalnost jezika. Kdor razume koristi šolanja v slovenskem jeziku, bo zatem uspešen in nedvomno tudi zelo zadovoljen s svojo izbiro,« pravi Elizabeta Kovic.

Na nižji srednji šoli Ivan Trinko v Doberdobu imajo letos dva tretja razreda. V 3. A je ojačen pouk angleščine, v 3. B imajo poleg angleškega jezika tudi nemščino. Vseh devetnajst dijakov iz 3. A se je vpisalo na slovenske višje srednje šole, iz 3. B pa le štirje od šestnajstih učencev. »Pred tremi leti je tako naneslo, da so se za nemščino odločili samo učenci iz Romjana. Takratna razdelitev v dva razreda ni bila dobra izbira ne iz vidika socializacije kot take ne iz vidika jezikovne rasti. Z drugače sestavljenima skupinama bi bilo tudi z vpisi čisto drugače. S profesorji bomo delali na tem, da bi še enkrat pojasnili prednosti šolanja v slovenskem jeziku vsem tistim, ki so se vpisali na italijanske šole,« pravi ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček in pojasnjuje, da je treba upoštevati tudi vozel avtobusnih prevozov, saj je iz Laškega v Gorico kar nekaj poti. Za nadaljevanje šolanja v slovenskem jeziku se tako odloči le, kdor je v to res prepričan.

Več novic na www.primorski.eu