Devinski grad je bil včeraj tako kot že v preteklosti idealno prizorišče enogastronomske manifestacije Morje in vitovska, ki se bo nadaljevala tudi danes od 18. do 22. ure. Ugodne vremenske razmere so na včerajšnji otvoritveni dan privabile veliko število obiskovalcev z obeh strani meje.
Na dvodnevni degustaciji sodeluje kar trideset kraških vinarjev z obeh strani meje, miniaturne prigrizke vrhunske kakovosti pa pripravlja 25 gostinskih lokalov. Dogodek poteka v priredbi Društva kraških vinogradnikov ob sodelovanju vrste že tradicionalnih sponzorskih partnerjev, med katerimi so tudi Zadružna kraška banka, Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (Ersa), Tržaška trgovinska zbornica, združenje someljejev Ais, združenje pokuševalcev vin Onav, krajevna enota Slow food, SDGZ in drugi.

Pred degustacijo za publiko je včeraj na devinskem gradu v popoldanskih urah potekal simpozij z naslovom »Kras in označbe kakovosti. Kdo potrebuje zaščitene označbe DOC?«. Simpozij je vodila novinarka in izvedenka Ais Aurora Endrici, predsednik Društva kraških vinogradnikov Matej Skerli pa je v uvodnem pozdravu poudaril pomen dejstva, da je simpozij na sporedu že desetič po vrsti. Gre nedvomno za uveljavitev in znamenje visoke kakovosti, ki so jo z vitovsko v teh letih dosegli kraški vinogradniki in vinarji. V imenu občine Devin Nabrežina je zasedanje pozdravila odbornica za kmetijstvo Marija Brecelj, za ustanovo Ersa pa Paolo Stefanelli.

Zanimiv in kritično aktualen je bil poseg znanega vinskega izvedenca Luciana Pignatara, sicer novinarja neapeljskega dnevnika Il Mattino. Povedal je, da cone Doc z zaščitenim poreklom v Italiji niso nikoli prispevale k jasnosti za potrošnike. Množile so se kot gobe po dežju, večkrat zato, da si je zasluge zanje lastil dežurni politik. Denominacije so često sad velikih protislovij, saj je večkrat na nekem teritoriju boljše (in dražje) namizno vino, ki nima oznake Doc. Denominacija za zaščito je tako pogosto bolj funkciji komercializacije in trga, kot da bi realno zaščitila kakovost in izvirnost vin določenega teritorija.

Sloviti radijski novinar in vinski izvedenec Davide Paolini je bil prav tako kritičen do sistema zaščitenega porekla, kritično pa se je spotaknil tudi ob snujoči sporazum TTIP med ZDA in EU, s katerim Italiji preti standardizacija kmetijskih proizvodov brez zaščite, ki zdaj v neki meri vendarle obstaja. Podpredsednik vsedržavnega združenja Slow food Lorenzo Berlendis je pohvalil izvirnost vitovske in njeno čezmejnost in povedal, da za vini stoji tisoč detajlov nekega teritorija in njihovih proizvajalcev.

Na podobni valovni dolžini sta bila Matej Skerli in predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, ko sta poudarila prizadevanja kraških vinogradnikov in nasprotovala, da se Kras po novem vključi v denominacijo Friuli Doc. Izrazila sta pričakovanja, da se deželno odborništvo za kmetijstvo odzove na zahteve, ki so bile postavljene v protokolu o prosekarju. Od tega so namreč imeli ogromne profite v Venetu, na Krasu pa nič.

Deželni odbornik Cristiano Shaurli je kraškim vinogradnikom priznal veliko delo, ki so ga opravili, potem ko so pred desetimi leti izgledali vizionarji. Glede naziva Friuli Doc je poudaril, da nihče ne sili nikogar, da ga prevzame, kraški vinogradniki so torej svobodni, da ohranijo svoje kraško poreklo. Kar zadeva protokol o prosekarju je dejal, da ga ni on podpisal, temveč prejšnja deželna oblast. Vsekakor je napovedal še za junij srečanje v Rimu, kjer se bodo z ministrom dogovorili za konkretne ukrepe v korist razvoja kraškega kmetijstva. (du)

Več novic na www.primorski.eu