Tudi to je pomenil včerajšnji celodnevni obisk delegacije komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v Trstu.

Šlo je za prvi obisk v tekočem parlamentarnem mandatu komisije, katere delegacijo so sestavljali predsednik Ivan Hršak, podpredsednica Anita Koleša ter člani Violeta Tomič, Ljudmila Novak in Danijel Krivec, katere je spremljala še slovenska generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš s konzulko Eliško Kersnič Žmavc. Spored je bil kar natrpan: po začetnem srečanju s predsednikoma krovnih organizacij Rudijem Pavšičem (Slovenska kulturno-gospodarska zveza) in Walterjem Bandljem (Svet slovenskih organizacij) na konzulatu so poslanci obiskali Tržaško knjižno središče, Narodni dom, deželni sedež državne radiotelevizije RAI, deželni svet Furlanije Julijske krajine, Primorski dnevnik in Kulturni dom, kjer je popoldne potekalo srečanje s predstavniki osrednjih organizacij Slovencev v Italiji. Gostom iz Slovenije so delovanje, uspehe in težave lastnih organizacij orisali Marta Verginella (Slovensko stalno gledališče), Ivan Peterlin (Združenje slovenskih športnih društev v Italiji), Devan Jagodic (Slovenski raziskovalni inštitut), Martin Lissiach (Zveza slovenskih kulturnih društev), Tatjana Oletič (Slovenska prosveta), Ksenija Majovski (Narodna in študijska knjižnica), Andrej Šik (Slovensko deželno gospodarsko združenje), Milena Padovan (Glasbena matica - predsednik Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice Saša Quinzi je moral zaradi drugih obveznosti stran), Živa Gruden (Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra) in Edi Bukavec (Kmečka zveza). Ob razvejanem delovanju, sodelovanju pri čezmejnih projektih in uspešnih dogodkih, kot sta Slofest v Trstu in Slovensko multimedialno okno v Benečiji, so predstavniki organizacij izpostavili tudi težave. Naj tu omenimo na področju gospodarstva negotovost glede ohranitve slovenskega predstavnika v novi tržaško-goriški trgovinski zbornici in konkurenco italijanskih stanovskih organizacij, na področju kmetijstva pa omejitve na zaščitenih območjih Natura 2000, kar je problem tudi v Sloveniji.

Predsednika krovnih organizacij Pavšič in Bandelj pa sta poudarila predvsem potrebo po večjem obmejnem sodelovanju ter po večji skrbi za jezik in kulturo, gostje iz Slovenije pa so se seznanili tudi z vprašanjem posledic reforme krajevnih uprav in volilne zakonodaje, kjer narodna skupnost tvega, da ostane brez predstavnika v novem italijanskem parlamentu, kar so poudarili zlasti na srečanju s predsednikom deželnega parlamenta FJK Francom Jacopom, katerega sta se udeležila tudi podpredsednik Igor Gabrovec in deželni svetnik Stefano Ukmar. Na omenjenem srečanju pa so sogovorniki drugače poudarili tudi pomen krepitve odnosov med Slovenijo in FJK, medtem ko je treba ob bok spoštovanju in vrednotenju manjšin dodati npr. še okolje in evropske politike.

Glede vprašanja financiranja slovenskih ustanov v Italiji je predsednik komisije Hršak napovedal določen porast sredstev iz Republike Slovenije, kar je postalo možno zaradi ponovne gospodarske rasti v državi. Po obdobju krčenja sredstev so torej trend zopet obrnili navzgor, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je že februarja nakazal sredstva za projekte Slovencev v Italiji, medtem ko so morale organizacije v preteklosti čakati do poletja oz. jeseni, da so prejele denar, je novinarjem dejal Hršak. Podobne stvari je bilo med drugim slišati tudi na srečanju na sedežu našega dnevnika, kjer so delovanje in težave, ki izvirajo predvsem iz negotovosti novega režima financiranja dnevnikov v Italiji, orisali predsednik Zadruge Primorski dnevnik Jure Kufersin, predsednik Družbe za založniške pobude PRAE Bojan Brezigar, prokurist Paolo Mahorčič in odgovorni urednik Aleksander Koren, pri čemer je goste zanimalo predvsem delovanje zadruge, oglaševanje ter razmerje med prihodki od naročnin in oglasov na eni ter od javnih dotacij na drugi strani.

Slovenskim poslancem je včerajšnji celodnevni obisk vsekakor omogočil vpogled v stvarnost Slovencev v Italiji, kjer se nekatera vprašanja ponavljajo oz. ostajajo odprta, čeprav je opaziti določen napredek. Izrazili so pripravljenost pomagati slovenski narodni skupnosti, ki je po besedah generalne konzulke Ingrid Sergaš kakovosten sooblikovalec tega prostora. V okviru srečanj pa je po besedah predsednika SSO Bandlja padel tudi predlog o oblikovanju dokumenta, v katerem bi bolj podrobno opisali pomembnejša odprta vprašanja.

Več novic na www.primorski.eu