Tržaški Kulturni dom je včeraj zjutraj preplavilo več kot 250 dijakov slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Pod geslom Vse kar vidiš se pomika naprej jim je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji v sodelovanju s skupino ZKB mladi in vrsto drugih ustanov oziroma podjetij ponudil pestro tretjo izvedbo Laboratorija bodočnosti. Na velikem odru so si kot po tekočem traku pod krmilom idejnega vodje Evgena Bana sledili raznoliki nastopi eklektičnih predavateljev Walterja Klinkona, Vuka Cosića, Christiana Tosolina, Žana Zupančiča in Maie de’ Simoni.

»Z velikim zadoščenjem sprejemam današnji študijski dan. Drug drugemu si lahko pogledamo v oči in ugotovimo, kaj nam prinaša prihodnost. Naša naloga je, da poslušamo misli, dvome in skrbi mladih ter jim pridemo naproti. Če bo vsaj enemu uspelo zagledati bodočnost, potem bo dan uspešen,« je navzoče pozdravil predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin. Umetniški koordinator Slovenskega stalnega gledališča Daniel Malalan je bil nadvse zadovoljen, da so lahko tokrat v svojih prostorih gostili energije polno prireditev.

Iztočnic je bilo nič koliko. Digitalni umetnik in strateg Vuk Cosić je podrobno analiziral sodobne tehnološke in družbene trende. Obrazložil je, da nas ne sme biti strah robotov ali umetne inteligence, saj ti v sozvočju z aktivnim državljanstvom ne predstavljajo nobene nevarnosti. Prihodnost bo tako ali tako prišla, vse zaman se je je izmikati, ali bati: »Svetujem pa vam širok pogled na svet, saj slednji s sabo prinaša marsikateri pozitiven učinek. Izogibajte se “fejk rešitev” in vedno iščite resnico.« Poseben poudarek je poleg tega postavil na vrednote, ni namreč dovolj skrbeti le zase. Vsaka naša gesta vsebuje namen popravljanja danega stanja.

To je mogoče uresničiti tudi v svetu, kjer imajo že skoraj absolutno prevlado družabna omrežja, je povedal Christian Tosolin. Docent komunikacije v javni upravi in menedžer socialnih omrežij Občine Trst je dijake posvaril pred spletnimi pastmi: »Otroci, rojeni v digitalni dobi, obvladajo vsak najmanjši detajl spleta. Pogosto izrečena fraza, ki pa ne odgovarja resničnosti. Ozaveščenost o vseh možnih zankah in ovirah je še karseda šibka. Pogosto na primer objavljamo fotografije. Sploh ne pomislimo, da bo naš delodajalec nemudoma pogledal naš Facebook ali Instagram profil in si pri tem morda ustvaril lažno predstavo o nas.« Preden prižgemo pametne telefone, moramo zato najprej vključiti svoje možgane.

Preudarnost lahko v nekaterih primerih poleg rešitve privede tudi do kreativnosti, kot so dokazali mladi člani ansambla Smatphone Orchestra. Michele Seffino, Giulia Brustia in Matteo Colautti so s pametnimi telefoni ustvarili nevsakdanjo simfonijo zvokov in melodij. »Vedno bolj potrebujemo posameznike, ki imajo inovativne in sveže ideje. Znanstveni sektor daje na razpolago celo vrsto zanimivih delovnih mest,« je v intervjuju z voditeljico Mairim Cheber in dijaki, ki sodelujejo z oddajo Vklop, razložila vodja projekta Esof 2020 Maja De’ Simoni. Trst bo v vlogi prestolnice znanosti pomenil pomembno priložnost tudi za mlajše generacije.

Misli so neprestano rojile po glavah, glasen živžav je odmeval po prostorih kulturnega hrama. Ob laboratoriju so bile na voljo stojnice univerz, društev in ustanov. V posebnem kotičku je umetniški kolektiv BridA udeležence vabil, naj se na lastne oči prepričajo, kaj vsega nastane ob spojitvi umetnosti in tehnologije. Mladi iz skupine Mittelab pa so skušali tudi najbolj skeptične premamiti s skrivnostmi računalništva, digitalizacije in elektronike. Kot da bi trenil, je tako minilo doživetij polno jutro.