OPČINE - Sveža, duhovita, netradicionalna in dinamična. Taka je bila nedeljska proslava v Prosvetnem domu, kjer je domače društvo Tabor praznovalo 50 let delovanja. »Naša največja želja je ta, da bi ljudje zahajali v Prosvetni dom in sodelovali pri društveni dejavnosti,« je povedala predsednica SKD Tabor Dunja Sosič. Dejavnost, ki je – kakor so lahko videli udeleženci prireditve, ki so do zadnjega kotička napolnili Prosvetni dom – res izredno pestra. Danijel Dan Malalan, ki je podpisal režijo prireditve, je na oder postavil to, kar se danes dogaja v društvu skozi ves teden: nastala je res prisrčna lepljenka, ki je prepletala besedo, glasbo in dramske prizorčke in korak za korakom razkrivala društveni teden.
Ob tej priložnosti se je v nedeljo pod taktirko Davida Žerjala po tridesetih letih spet združil nekdanji ženski pevski zbor, ki je zapel z moškimi pevci MPZ Tabor. Na svoj račun so prišli tudi najmlajši, ki se pod mentorstvom Aljoše Sakside posvečajo glasbi in so pokazali, kaj se v sklopu delavnice učijo.
Na odru so se zvrstili skeči, ki jih je uprizorila domača dramska skupina – malčki Danja Batti, Andreja Kosmina in Peter Tomsič ter nekoliko starejši Matija Kralj, Tatjana Malalan, Jasmina Smotlak, Alda Sosič in Andrej Šuligoj; tekste je napisala Tatjana Malalan. Gledalci so tako spoznali dejavnost knjižnice Pinko Tomažič in tovariši, Openska glasbena srečanja z Olgo Sosič, pustno veseljačenje, opensko družino tabornikov, krožek vezenja in klekljanja. Dogajanje je krasno povezoval hišni ansambel Nebojsega, ki je postregel tudi z novo himno društva Tabor, pravzaprav himno vasi, ki jo je napisal Danjel Bokja Malalan, uglasbil pa Tommy Budin.
Na oder so na koncu povabili vse nekdanje predsednike in v imenu ZSKD je Martin Lissiach podelil predsednici Sosičevi plaketo ob 50-letnici delovanja; svojo bližino pa so openskemu društvu izkazali tudi številni gostje in prijatelji.
Praznik je povsem uspel: torti velikanki je sledila še družabnost ob zvokih ansambla Nebojsega, tako da so ob koncu večera med mizami plesali mladi in manj mladi, kar je dovolilo enkratni medgeneracijski stik – bilo je sproščeno, zabavno, neobremenjeno, a vseeno svečano, je ocenila predsednica.
»Danes namreč življenjsko potrebujemo medsebojne odnose, druženje. Če ob tem lahko nekaj ponudiš, seveda ne škodi.« Sosičeva je v svojem govoru razmišljala o tem, da se društveni odbor sooča z istimi težavami kot pred 50 leti. Po vojni je bilo nujno potrebno popraviti Prosvetni dom in največjo težavo je takrat predstavljalo ogrevanje, s katerim se ukvarjajo tudi danes. Letos so v Prosvetnem domu marsikaj postorili s pomočjo razpisov in sosedov, tako da dom pridobiva nov, svež videz: zamenjali so okna, ogrevanje pa še vedno povzroča probleme. »Kljub težavam, ki ji povzroča birokracija, se pri nas dogajajo čudovite stvari, ker k nam zahajajo otroci. Društvo mora vanje vlagati – v šole, ki prihajajo v knjižnico, matineje za otroke, glasbene delavnice. Otroke je treba naučiti, naj prihajajo v Prosvetni dom, morda bo pa le kdo od njih ostal pri društvu. V letih se je to izgubilo, saj je preveč vsega. Naša naloga je ta, da se znova poglobimo v društvo, da spodbudimo druženje in soočanje.«
Sosičeva se je zahvalila tudi najožjima, »nevidnima« sodelavcema Martini Kosmina in Dimitriju Brunduli, »ki delata v zakulisju, a sta stebra društva, saj brez njiju ne bi šlo.« Naposled pa prebrala še verze Ide Semenič Kaj je kultura in napovedala, da praznovanj ne bo konec: ob tem, da so številni ocenili, da bi bilo treba podobno zabavo ponoviti, bodo prihodnje leto obhajali še 150-letnico openske čitalnice.
Več novic na www.primorski.eu
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje