V Doberdobu so pred 40-imi leti postopno začeli opuščati kmetovanje, kar je privedlo do zaraščanja pokrajine. Nekdaj pašniki in obdelane površine so vse bolj postajali življenjski prostor divjadi, povečala se je požarna ogroženost, razpasli so se klopi. A zdaj so našli recept, s katerim nameravajo v nekaj letih sanirati stanje, obuditi kmetovanje in v te kraje privabiti turiste. Pet kmetij se je povezalo v projekt Kraška gmajna in za začetek na zaraščena območja naselilo 110 oslov.

Mladi gospodarji petih kmetij iz Doberdoba, Devina in Zagraja so se odločili, da ne bodo več gledali, kako se pokrajina okoli njih vse bolj zarašča. Ob podpori dežele Furlanije-Julijske krajine, občine Doberdob in tržaške univerze stvari vzeli v svoje roke. Združenje Kraška gmajna je za sedem let v upravljanje dobilo okoli 700 hektarov zaraščenih površin. V juniju so na teren pripeljali 110 oslov. Osli so namreč najboljši čistilci, saj jedo skoraj vse, pove , s kmetije Matej: »Ne prav vse, ampak skoraj, med grmovjem, pod gozdom.«

Rezultati njihovega dvomesečnega dela so že vidni. Do konca leta naj bi očistili dobršen del površin. Dva cilja bosta izpolnjena - zmanjšanje požarne ogroženosti in ponovno vznikanje prave kraške gmajne. Andrej Ferfolja, s kmetije Drejče: »Osli očistijo stare terene, na katerih lahko nato pasemo govedo, meso pa bi nato prodajali neposredno turističnim kmetijam.«

A tudi osli bodo tu ostali. V združenju imajo z njimi še druge načrte. Andrej Lakovič, s kmetije Kovač: »Območje bomo povezali s pešpotmi, s kolesarskimi in treking stezami, pripravili bomo tudi treking z osli za otroke.«

V Kraško gmajno je vsaka kmetija do zdaj vložila najmanj 30 tisoč evrov. Upajo, da bodo s projektom prepričali še tiste, ki delijo evropski denar.

Barbara Kampos