Okoli 30 matinej, približno tolikšno število knjižnih novosti, 700 kavic in nekoliko manj vrečk sladkorja je obračun letošnjega izredno uspešnega cikla srečanj Na kavi s knjigo, ki so prvič potekala v novi slovenski knjigarni na Trgu Oberdan. V fokusu zadnje sredine kavice ob knjigi je bila predstavitev zelo zanimive biografije o openski družini Daneu, ki si je ob koncu 19. stoletja ustvarila pomemben položaj v Palermu. Knjigo z naslovom Družina Daneu, starinarji je napisala sicilska doktorica znanosti in pisateljica Alessandra Lavagnino, v slovenščino pa jo je prevedel prevajalec Vasja Bratina. Slovenski prevod knjige (Mladinska knjiga) je dopolnila spremna beseda zgodovinarke in predlagateljice prevoda Marte Verginella.

S slovenskima protagonistoma knjige se je na včerajšnji odlično obiskani predstavitvi pogovarjala urednica pri Mladinski knjigi Nela Malečkar, ki je knjigo o openski družini Daneu označila za komplementarno knjigi Mornar na kozi, v kateri je Miroslav Košuta lepo opisal kriško življenje. Po njenih besedah se knjiga Družina Daneu, starinarji zelo lepo bere, ker na zanimiv način opisuje družinsko zgodbo o uspehu. Pripoved o družini Daneu se prične ob koncu 19. stoletja na Opčinah, v mejah Habsburške monarhije, nadaljuje pa v Palermu, delno tudi na Lozicah v Vipavski dolini, na Dunaju, v Lindauu, Berlinu, Taormini in na Sardiniji. Njen glavni junak je Vincenc, sin gostilničarjev z Opčin, ki se je leta 1885 preselil na Sicilijo, kjer je postal iznajdljiv in uspešen preprodajalec starin. Marta Verginella je včeraj celotno zgodbo postavila v kontekst časa. Spomnila je, da je bila Sicilija v času Vincencovega prihoda v Palermo vključena v Italijo, podjetniško jedro, ki je bilo nosilec modernizacije, pa je prihajalo od zunaj. Podjetniki so namreč prihajali predvsem z italijanskega severa in iz nemškega sveta. Čeprav se je Vincenc počutil Slovenca, ga je njegova avstrijska državljanskost priklenila na nemško diasporo. Avtorica spremne besede je opozorila tudi na Vincencovo druženje s kozmopolitsko druščino, ki je ob fin de siéclu živela v Palermu ali pa letovala na Siciliji. Daneuovi so se družili tudi s ključnimi sicilskimi intelektualci, je še dejala Marta Verginella.

Iz pripovedovanj gostov smo izvedeli tudi, kako odprtega duha sta bila Vincenc in soproga Ita Žvanut, ki sta svoje hčere poslala študirat v različne evropske kraje. V zameno pa sta starša pričakovala, da jima redno pošiljajo korespondenco. In prav po zaslugi bogate korespondence je nastala ta knjiga, je včeraj dejala Nela Malečkar. Gostje so se dotaknili tudi Vincencovih začetkov ukvarjanja s starinami. Kot je pojasnila Marta Verginella, se je Vincenc s tem poslom začel ukvarjati v pravem trenutku, ko so propadle najbolj ugledne sicilske aristokratske družine. »Bil je pravi človek na pravem mestu,« je ocenila govornica, ki je v spremni besedi zapisala tudi tole: »Daneuovi so bili tujci, ki so Palermčane očarali s svojo drugačnostjo. Po desetletjih sobivanja pa so se vpisali v njihov kolektivni spomin predvsem zaradi svoje zbirateljske strasti, zadržanosti in blagosti.« (sč)