TRST - Društvo slovenskih izobražencev (DSI) je začelo novo sezono z okroglo mizo o stikih med Slovenci v Italiji in Sloveniji, s katero se je vključilo v vseslovenski socialni teden, ki letos nosi naslov Slovenija, moja država. Na temo Ko se zaplete med matico in zamejstvom – razlogi, pričakovanja, predsodki so v ponedeljek v Peterlinovi dvorani govorili slavist in prvi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Janez Dular, tržaški politik in odvetnik Peter Močnik ter predstavnika mlajše generacije, novinarka na portalu Siol.net Urška Makovec in goriški kirurg Peter Spazzapan. Za uvodno glasbeno točko je poskrbela mlada pianistka Jana Zupančič, nakar je pozdravil Janko Korošec v imenu Socialne akademije, ki se je v sklopu socialnega tedna povezala z DSI.

Okroglo mizo je povezoval Tomaž Simčič, ki je prvo vprašanje zastavil Janezu Dularju: se je v 25 letih samostojne Slovenije kaj spremenilo v odnosu do zamejstva? Sogovornik je odgovoril tako: »Odvisno je od posameznika, tako pri navadnih ljudeh kakor pri tistih na visokih položajih. Ne bi posploševal ali rekel, da se je spremenilo na boljše ali slabše. Z institucionalnega vidika so se odnosi gotovo izboljšali, odprto pa ostaja vprašanje posameznikov: prebivalci Slovenije so včasih res nepoučeni in brez stikov z zamejci, ki bi jih danes, z vsemi tehnološkimi sredstvi, lahko imeli. Mislim, da meje v glavah še vedno obstajajo. Sicer pa, dovolj je, da pogledamo, kako se je schengen zamajal: na Koroškem smo že žično omejeni.« Urška Makovec je podobnega mnenja, saj pravi, da je povezanost odvisna od vsakega izmed nas. Izgovor, da se organizacije na institucionalni ravni ne povezujejo, ne pripelje daleč, vsakdo bi moral v glavi mejo slovenske »kokoške« malo razširiti. Sodelovanje in odprtost pa bi morali razširiti tudi na vseh profesionalnih področjih.

Peter Močnik je omenil odnose med zamejstvom in Jugoslavijo, ki so se ob osamosvojitvi Slovenije zamajali: nekoč so ekonomski posli vzdrževali tudi kulturno in družbeno plat naše skupnosti, ko se je to zrušilo, pa bi morali zasnovati nov načrt za ekonomske in druge stike, do česar ni prišlo.

Mladi goriški zdravnik Peter Spazzapan, ki dela v Ljubljani, je mnenja, da so predsodki in neznanje tako na eni kot na drugi strani, saj tudi Slovenci v Italiji zelo malo poznamo življenje v Sloveniji, slovensko politiko in družbo. V Sloveniji pa, če izvzamemo politične in kulturne kroge, govorijo, da gredo v »Udine« ali poleti na morje v »Sistiano«: to neznanje je včasih moteče.

Močnik je poudaril tudi napačen pristop, ki ga ima slovenska vlada v odnosu do manjšine: pogreša predvsem državniški pristop: »Slovencev v zamejstvu država ne more obravnavati v barvi, ki je trenutno na oblasti. Pristop do italijankse manjšine v Istri bo vedno enak, ne glede na to, kdo bo na vladi v Italiji: Italija bo vedno skrbela, da se ohranita italijanski jezik in kultura. V Sloveniji pa se gleda, kdo je naš prijatelj in tako zmanjka državniški pristop.«

Urška Makovec je bila kritična do matične države: »Ne vemo niti, kaj bi s Hrvaško v arbitraži; če ne znamo braniti svojega ozemlja, kako bomo branili nekaj, kar je že zgodovinsko ostalo izven njega? Utopično je pričakovati, da se bo Slovenija borila za pravice Slovencev v Italiji, Avstriji in drugje. Najprej moramo v matici razčistiti kdo smo in razumeti, da ste del nas, ne pa nek privesek. Z glavami pa smo žal ostali v letu 1945.«
Udeleženci večera so se dotaknili še vprašanja družbenih razlik, zgodovinskih pogledov, ki nas tako v zamejstvu kakor v matici prevečkrat ločujejo, pojma »zamejstvo«, institucionalnih odnosov in še marsičesa. Sledila je razprava, v kateri je glavno besedo prevzelo občinstvo.
Navzoča je bila tudi predstavnica Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Irena Vadnjal, ki se z zamejci ukvarja že vrsto let: pravi, da je stara 50 let, še pred štirimi leti pa ni vedela, koliko ljudi šteje slovenska skupnost v Italiji, kaj šele v Avstriji ali na Madžarskem. »Gimnazijo sem obiskovala v Sežani, kjer nam o vas sploh niso govorili. V Sloveniji o vas ne vemo ničesar. Dejstvo je tudi, da za slovensko vlado niste zanimivi, saj nimate volilne pravice. Zamejci pač niste top tema.« Vadnjalova je bila kritična predvsem do šolskih učnih programov, ki zelo pomanjkljivo in okrnejno obravnavajo Slovence v sosednjih državah – to pa je morda tudi glavni razlog za to, da meje v glavah še vedno ostajajo, tako pri starejši kakor pri mljaših generacijah.

Več novic na www.primorski.eu