RIM - Volilni zakon Furlanije Julijske krajine vsebuje olajšavo za izvolitev deželnega svetnika slovenske stranke ali liste, po novem pa bi moral to izvolitev zajamčiti. To predlagajo senatorji Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Julia Unterberger, Dieter Steger in Meinhard Durnwalder, ki so v ta namen vložili zakonski predlog. Ker je v igri sprememba deželnega statuta, gre za ustavni predlog, ki ga mora parlament odobriti v »dvojnem branju« (po dvakrat obe parlamentarni skupščini), če ne dobi dvotretjinske večine pa je lahko še podvržen ljudskemu referendumu. Skratka, zelo zapleten in politično zelo zahteven postopek. Enako zahtevo so predstavniki Južnih Tirolcev vložili že v prejšnji zakonodajni dobi, zadeva pa je v parlamentu ostala brez odziva.

Parlamentarci SVP ugotavljajo, da so sedanja volilna pravila res trikrat zaporedoma omogočila izvolitev deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca, lahko pa se zgodi, da v prihodnosti to ne bo dovolj. Od tod predlog za zajamčeno izvolitev vsaj enega deželnega svetnika, ki bo zastopal slovensko manjšino.
»Gre za pobudo, ki se uokvirja v ustaljeno sodelovanje med strankama SVP in SSk, saj nemška manjšina že od nekdaj podpira na rimski parlamentarni ravni zahteve slovenske stranke v FJK, ki ne razpolaga s samostojnim parlamentarnim zastopnikom,« je vložitev ustavnega predloga komentiral deželni tajnik SSk Gabrovec.
Na osnovi veljavnih določil je senat predlog SVP že posredoval predsedniku deželnega sveta, tako da bo o tem razpravljala najprej pristojna komisija, nato pa tudi deželni svet. To bo po Gabrovčevem prepričanju priložnost, da na temo volilne zakonodaje »pogledamo nekoliko bolj celovito in ponovno izpostavimo pričakovanje, da se zastopanost slovenske narodne skupnosti tako na deželni kot na vsedržavni ravni zagotovi v vseh zakonodajnih organih. Trenutno je v deželnem zaščitnem zakonu vključeno določilo, ki slovenski listi omogoča malenkostno odstopanje od splošnih pravil. Na osnovi tega je SSk že tretjič zaporedoma izvolila svojega samostojnega deželnega svetnika, kar ni majhna stvar. Določilo kot tako pa še vedno ne nudi stoodstotne garancije izvolitve in jo bo potrebno v bodoče okrepiti.«
Na potezi senatorka Rojc
Večji problem se po mnenju tajnika Slovenske skupnosti postavlja na vsedržavni ravni, »kjer kljub okvirnim zagotovilom iz zaščitnega zakona v volilni zakonodaji ne zasledimo nobenega, ponavljam prav nobenega stvarnega določila, ki bi kakorkoli olajšalo - kaj šele zagotavljalo - načelo zajamčene zastopanosti Slovencev v obeh vejah italijanskega parlamenta, se pravi v poslanski zbornici in v senatu,« poudarja Gabrovec.
Na tem kot SSk delajo tudi v sodelovanju s predstavniki nemške manjšine. Zavedajo se, da je pot strma in zato bodo v kratkem sklicali tehnično-politično omizje, ki naj dodela nekaj možnih rešitev. »Pri tem seveda računamo na soudeležbo in podporo vseh dejavnikov znotraj naše narodne skupnosti, začenši s senatorko Tatjano Rojc, ki je že izrazila svojo razpoložljivost, in institucijami Republike Slovenije,« je pobudo senatorjev SVP komentiral deželni svetnik in tajnik SSk.
Bo Fedriga pomagal?
Zajamčeno zastopstvo (v Rimu in FJK) bi lahko podprl predsednik Dežele Massimiliano Fedriga. Pred nekaj tedni je namreč predsednik izjavil, da si Slovenci v Italiji zaslužijo zajamčeni sedež v Rimu, »ki ne sme biti več domena strank, temveč manjšine.« Šlo je za politično stališče, sedaj pa bi morala slediti dejanja. Predlog SVP predstavlja lahko izhodišče za soočenje. V manjšini in tudi širše. (st)