RIM - Poslanka Tamara Blažina iz parlamentarnega zornega kota zelo pozorno spremlja politična dogajanja v slovenski manjšini, vključno s polemikami o glasbenem šolstvu. Pogovor z njo začeli pri 5,3 milijona evrov neizkoriščenih sredstev iz zaščitnega zakona, ki jih želi deželni svet preusmeriti v investicije za obnove in popravila športnih in kulturnih struktur.

Sama nisem doslej posegala oziroma se "vtikala" v to problematiko, saj je za to “de jure” in “de facto” odgovorna posvetovalna komisija in posledično Dežela. Glede teh finančnih ostankov želim izpostaviti pričakovanje, da tudi vsled mojega popravka v finančnem zakonu 2015, ki odpravlja togo določitev prispevkov za posamezne člene zaščitnega zakona, ne bo več prišlo do podobnih primerov nekoriščenih sredstev.

Kje je problem?
Sicer bi lahko to postal razlog za bodoče znižanje državnih prispevkov. Povedati gre še, da sprememba namembnosti sredstev za tekoče stroške v investicijske namene ni nekaj avtomatičnega. Deželni sklep je bil možen zaradi popravka ter na podlagi dogovora, ki sva ga z odbornikom Giannijem Torrentijem sklenila s podtajnikom na zakladnem ministrstvu Pier Paolom Barretto. Računam in upam, da ne bo prišlo do zapletov in da bodo sklep potrdili vsi zadolženi rimski uradi.

Kako ocenjujete razpravo o namembnosti tega denarja?
Razprava zgleda včasih izven realnosti.

Zakaj pa?
Mislim, da je potrebno izdelati prioritetno lestvico posegov na podlagi realnih vsemanjšinskih potreb in razvojnih smernic, ne glede na katerokoli logiko pripadnosti ali lokalističnega kampanilizma. Dosedanji sistem "lekarniške tehtnice" je neperspektiven, saj se pri delitvi prispevkov ne postavlja dovolj v ospredje kakovosti, uspešnosti, koristnosti in ostalih prepotrebnih objektivnih kriterijev.

In kaj predlagate?
Pričakujem, da bo prišlo zares v najkrajšem času do napovedane določitve novih kriterijev za porazdelitev vseh sredstev iz člena 16 (institucije in dejavnosti manjšine) zaščitnega zakona.

V igri je zlasti denar za nepremičnine. Kje in kako naj se ga investira?
Nepremičnine, v katere naj se investira, bi morale biti tiste, ki jih manjšina resnično uporablja in potrebuje, upoštevajoč dejstvo, da že danes število sedežev in domov krepko presega naše realne potrebe.

Prioriteta naj bi bila Stadion 1. maj v Trstu. Kaj pravite o tem?
Prepričana sem, da predstavlja Stadion prioriteto, saj v mestu Trst ne premoremo nobenega športnega objekta. Med drugim je to investicija za mlade in torej investicija za prihodnost.

V medijih se pojavlja tudi tržaški Kulturni dom. Podpirate njegovo obnovo z državnim denarjem?
Ravno tako se mi zdi nujno, da se izvedejo določena dela v Kulturnem domu, kjer ima sedež naše edino stalno gledališče.

Kaj pa ostalo?
Glede ostalega naj se dogovorita obe krovni organizaciji, skupaj z ostalimi deželnimi akterji, saj najbolje poznata stvarnost in potrebe. Glede njunega predloga naj se izreče še posvetovalna komisija. Zavedati se moramo vsekakor, da so to enkratna sredstva za nepremičnine, zato jih gre uporabiti racionalno in smotrno. V tem okviru bi bilo pametno, da se preučijo perspektive in namembnost celotnega nepremičninskega zalogaja in dobijo primerne rešitve za čimbolj smotrno uporabo, tudi glede na nezanemarljive vidike vzdrževalnih stroškov.

In že smo pri glasbenem šolstvu. Kaj pravite o zadnjih polemikah?
Polemike in razprava okrog glasbenega šolstva se vlečejo že predolgo časa in tvegamo, da se zaradi tega ustvari veliko nesoglasij in nerazumevanja, kar je prišlo do izraza tudi z ločenima srečanjema dveh krovnih z deželno predsednico Deboro Serracchiani.

Kaj pa nerešene vsebine tega problema?
Glede tega, kot tudi glede udejanjanja člena zaščitnega zakona o glasbeni vzgoji imam vtis, da marsikdo govori ne da bi dovolj dobro poznal celotne zadeve. V zadnjih desetih letih se je zvrstilo ničkoliko srečanj in sestankov z glasbenima šolama, konservatorijem Tartini, krovnima in s pristojnim ministrstvom. Kljub vsemu temu še ne premoremo skupnega predloga dveh šol, predvsem ni jasno, kaj si pravzaprav manjšina želi na glasbenem področju.

Rodilo se je sicer veliko dokumentov, stališč, resolucij ...
Tako je. Res imamo celo vrsto različnih dokumentov in predlogov. Katerakoli izmed teh rešitev pa predpostavlja, po mojem skromnem mnenju, združitev šole Komel z deželno Glasbeno matico, s tem, da se na Goriškem obdrži ime Emil Komel in istočasno zagotovi določeno upravno in finančno avtonomijo. O tem je bilo govora že na manjšinski programski konferenci SKGZ-SSO. Tudi zato je bil predlog odbornika Torrentija po svoje razumljiv.

Nekateri v manjšini ocenjujejo, da je bil to diktat in da se je odbornik obnašal celo kot diktator. Je tako?
To ni noben diktat ali podobno, saj se je odbornik skliceval na vsem poznano deželno normo izpred dveh let, ki ob dodatnem finančnem prispevku za šolo Komel predvideva tudi obvezno združitev glasbenih šol. Nenazadnje zakonski popravek, ki je za določen čas podaljšal to obveznost dokazuje, da so bili vsi seznanjeni in osveščeni glede končnega smotra. Zato se mi zdi dokaj brezpredmetno in intelektualno nepošteno kriviti izključno Torrentija za nastalo situacijo.

Kaj predlagate kot izhod iz te slepe ulice?
Koristno bi bilo se zgledovati po naših zadružnih bankah, ki sta z veliko dalekovidnostjo razumeli, da je v slogi moč in da bosta s skupnimi močmi postali konkurenčnejši na tržišču. Tudi tu so v igri upravni odbori, direktorji, uslužbenci in nenazadnje seveda korist končnih uporabnikov, to se pravi strank. Pa vendar ...

Zadnje vprašanje zadeva državni volilni zakon. Kje boste začeli po poletnih počitnicah?
Glede volilnega zakona je še vedno veliko nejasnosti in nedorečenosti, časa pa vedno manj. Model iz zadnjega predloga je bil za Slovence še kar zadovoljiv.

Zakaj zadovoljiv?
Uvajal je enomandatna okrožja, med katerimi je bilo za prihodnje volitve tudi t.i. Bratinovo. Sedaj je ponovno vse postavljeno pod vprašaj. Jasno pa je, da bi bilo z obstoječim zakonom težko ohraniti še naprej slovenskega parlamentarca.

Kaj vas čaka septembra?
Še naprej se bom prepričano zavzemala, tudi s pomočjo kolegov iz DS, za izvajanje ustreznega člena zaščitnega zakona in torej za ponovno zagotovitev slovenske prisotnosti v Rimu.

Sandor Tence

Več novic na www.primorski.eu