Slovenski predsednik Borut Pahor je včeraj neutrudnima kulturnima in javnima delavkama iz vrst Slovencev v videmske pokrajine Živi Gruden in Luigii Negro vročil medalji za zasluge. Pahor je z redom za zasluge odlikoval revijo Acta Carsologica, medaljo za zasluge pa so prejeli še Urška Gallos, Ignacij Voje in Zinka Zorko.

Živa Gruden je eden najvidnejših nosilnih stebrov slovenstva v videmski pokrajini. Že od študentskih let preučuje etnografsko gradivo o Benečiji ter deluje v pomembnih manjšinskih ustanovah, ljubiteljski kulturi in organizacijah civilne družbe. Današnja živost slovenskega jezika v Benečiji je v veliki meri rezultat tudi njenega predanega petintridesetletnega dela. Izkazala se je s svojim pedagoškim, raziskovalnim, publicističnim, lektorskim in prevajalskim delom ter dosegla izjemne uspehe na področju izobraževanja, jezikovnega usposabljanja ter načrtovanja jezikovne, kulturne in socialne rasti slovenske narodne skupnosti, piše v utemeljitvi odlikovanja.
Njeno ime je tesno povezano z Dvojezičnim šolskim središčem v Špetru, ki ga je uspešno vodila od zamisli in ustanovitve pa do leta 2014, ko se je upokojila. Leta 1984 je bilo ob odprtju Dvojezičnega šolskega središča v vrtec vpisanih le pet malčkov, danes pa v Središču delujejo vrtec ter osnovna in srednja šola. Dve leti po odprtju vrtca so začeli pouk v osnovni šoli, vsako leto z novim, višjim razredom. Sčasoma, ko se je šola številčno utrdila, je dobila tudi uradno priznanje in lahko sama izdaja spričevala.

Luigia Negro je nosilka slovenstva v Reziji, ozki dolini na italijanski strani kaninskega pogorja. Doma v vasi so vedno govorili rezijanščino, ki spada med slovenska narečja. Pa vendar se Luigia Negro ne spominja, da bi med domačini v času njenega otroštva rezijanščina veljala za narečje slovenščine ali Rezijani za pripadnike slovenske manjšine. Sorodnost rezijanščine s slovenščino je odkrila sama ob listanju slovenskih knjig. Takrat se je vpisala v tečaj slovenščine.
Danes je Luigia Negro osrednja osebnost slovenske kulture v Reziji. Že od leta 1990 v Zvezi slovenskih kulturnih društev v Reziji daje pobude in organizira razstave, koncerte, predstavitve knjig, srečanja. Štirinajst let je bila predsednica najpomembnejšega rezijanskega kulturnega društva Rozajanski Dum, še naprej ureja njihov bilten. Vodi društvo Muzej rezijanskih ljudi, ureja različne publikacije, od knjig do koledarjev in brošur, piše članke za slovenske časopise v zamejstvu ter sodeluje pri pripravi slovenskih tedenskih radijskih oddaj. Od leta 2009 je predsednica SKGZ za videmsko pokrajino, je zapisano v utemeljitvi odlikovanja.Več novic na www.primorski.eu