Rojena je bila v Miljah, v slovenski delavski družini, otroštvo pa je zaradi vojne preživela pri tetah v Škofijah. Ni bilo, lahko, se spominja danes, toda z osvoboditvijo jim je posijalo sonce. Revni otroci so namreč v partizanskih šolah dobili možnost šolanja in življenje je bilo iz dneva v dan boljše. Prav zato ima na Jugoslavijo, kjer je doštudirala, lepe spomine, pojasnjuje. Ko se je vrnila v Trst, ni o dogajanju znotraj slovenske skupnosti ni vedela ničesar:

»Tu sem začela odkrivati, kakšni smo Slovenci, da smo tudi fašisti, da smo levičarji, da nekateri ne morejo biti moji prijatelji zgolj zato, ker so Slovenci. To je bilo hudo odkritje.«

Do takrat so bili namreč zanjo vsi Slovenci napredni in so ljubili drug drugega. In tako je Odinea Zupin odrasla. Svojega političnega prepričanja ni nikoli spremenila, je pa spremenila pogled na svet.

»Mislim, da ni važno, da si vedno samo Slovenec, ampak je pomembno, da živiš z ljudmi, ki mislijo kot ti. Če je Slovenec nekdo, ki misli povsem drugače od mene, potem mi ne pomeni nič. Zato življenje v manjšini danes ni lahko.«

Skupen boj za kulturno identiteto

Odinea Zupin ne more kritizirati ljudi, ki delajo v manjšinskih organizacijah, saj sama od manjšine ni nikoli imela nič, tako kot tudi, priznava, s svojim delom ni nikoli ničesar prispevala za manjšino, razen da je zavedna Slovenka.

»Toda delitev na kulturnem področju je grozna…. Vsi bi se morali boriti za kulturno identiteto. Ideologija ali politična usmeritev pa je stvar vsakega posameznika. Kultura je pomembna. Pomembno je, kako bomo razvijali kakovost. Tudi kvaliteta v kulturi je zelo pomembna za identiteto slovenstva in prav tu je razdelitev na dva tabora znotraj naše manjšine nelogična.«

Prisluhnite celotni oddaji Sotočja!