Te lastnosti dajejo njenim literarnozgodovinskim študijam, esejem, kritikam ter uredniškemu delu posebno vrednostno ceno za sprejem pri reflektiranem bralcu,« je v ponedeljek zvečer podčrtal pisatelj in publicist Jože Horvat v nagovoru na slavnostni podelitvi literarne nagrade Vstajenje 2015 v Peterlinovi dvorani. Denarno nagrado, ki jo že vrsto let podeljuje Zadružna kraška banka, je po uvodnem pozdravu predsednika Društva slovenskih izobražencev Sergija Pahorja izročil predsednik banke Adriano Kovačič.

Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Lojzka Bratuž, Robert Petaros, Zora Tavčar, Diomira Fabjan Bajc, Neva Zaghet, Magda Jevnikar in Marij Maver se je odločila, da bo nagrado tokrat podelila zaslužni literarni zgodovinarki, univerzitetni profesorici in predsednici Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm za Rebulov zbornik 2. – Ob avtorjevi devetdesetletnici in za življenjsko delo. Utemeljitev je prebral član komisije Robert Petaros; slednja povzema, kako je Marija Pirjevec vse življenje posvetila raziskovalnemu delu na slovenističnem področju, pripravila in uredila je Tržaško knjigo, bogat izbor literature o Trstu. Podobno bogato knjigo je pripravila v italijanščini z naslovom L'altra anima di Trieste-Druga duša Trsta, s katero je italijanskemu svetu prikazala lep izsek slovenske literarne in kulturne povezave s tržaškim mestom. Pred kratkim je v drugi izdaji izšla knjiga esejev o slovenski literaturi v italijanskem jeziku Questa Trieste. Kot profesorica na tržaški univerzi je študente približevala slovenskemu jeziku in na Visoki šoli za tolmače in prevajalce izobrazila kar nekaj izredno veščih prevajalcev, ki danes širijo lepoto slovenskega jezika in literature v italijanskem kulturnem prostoru.

»Jezik je morda najvažnejša tema, na katero je Marija Pirjevec pozorna v obravnavi literarnih besedil,« je še poudaril Horvat. »Tematizirala ga je pri mnogih ustvarjalcih oz. ustvarjalkah, kot so Srečko Kosovel, Ljubka Šorli, Boris Pahor, Alojz Rebula, Miroslav Košuta ali Bruna Marija Pertot na primer. V kompleksnem pretresu njihovih besedil je odkrivala še druge posebnosti, vrednote, vezane na njihovo doživljajsko izkušnjo zgodovine v tem prostoru.« S svojim delom je obogatila mišljenje in védenje o slovenski literaturi nasploh pa tudi o nas samih kot narodu v toku zgodovine. Zgleden primer o tem je Tržaška knjiga. Po Horvatovem mnenju pa žal kljub tej odlični publikaciji kontinentalni Slovenci Trsta ne poznajo in ga večinoma imajo za povsem tuje mesto. Kljub temu vsekakor Horvat meni, da ležijo razlogi tako razvejane dejavnosti Pirjevčeve v tem, da je znala izrabiti prednosti neredko težkih razmer manjšine t.j. bogastvo dveh kultur: »Ustvarjalnost izpolnjena z resnostjo je najbolj hvaležna pot, na kateri je mogoče presegati dileme zamejstva, kulture in morda celo vsakdanjega življenja.«

Dobitnica 53. nagrade Vstajenje je izrazila veliko ganjenost. Daljšega govora ni uspela izpeljati zaradi zdravstvenih težav, ki so med drugim botrovale pomanjkanju glasu. Njene misli in idejni nazori pa so zaživeli preko odlomkov njenih del, ki sta jih prebrala člana Radijskega odra Tomaž Sussi in Maruška Guštin. Doživetost večera sta z glasbenimi melodijami za violino in klavir dodatno obogatila brata Vanja in Max Zuliani.

Več novic na www.primorski.eu