Kdor je kdaj obiskal Moderno galerijo v Ljubljani, je skoraj gotovo opazil elegantno, nekoliko togo silhueto bradatega moža. Gre za upodobitev Primoža Trubarja kiparja Franca Bernekerja, ki ga stroka ocenjuje kot prvo slovensko modernistično javno plastiko. Sledi dela Franca Bernekerja najdemo tudi drugod po prestolnici, saj je eden slovenskih najbolj prepoznavnih ustvarjalcev na področju javne plastike, tudi avtor več kiparskih del, ki dajejo pečat fasadam nekaterih reprezentativnih stavb. Vhod v Banko Slovenije tako na primer zaznamujejo njegovi štirje atlanti.

Predlog za Prešernov spomenik – "nekoliko težaven in nepraktičen"
Več načrtov je sicer ostalo nerealiziranih. Revija Dom in svet je, denimo, o Bernekerjevi zamisli za spomenik Francetu Prešernu leta 1900 pisala tako: "Poslednji načrt je v pesniškem duhu osnoval Fran Berneker. Podstav je nizek, na njem plava kakor po morju pesnik, držeč se droga in deske. Morda z ozirom na vrstice: Moj up je šel po vodi, Le jadrajmo za njim, ali pa z ozirom na to, da pesnik plava nad realnim svetom. Vsekakor je bil ta načrt najbolj izviren, pač pa nekoliko težaven in neprikladen."

Dunaj, kjer Berneker spoznava sodobne tendence
Javno plastiko Franca Bernekerja lahko seveda občudujemo vsak dan, celovit pregled njegovega dela pa je trenutno na ogled v Koroški galeriji likovnih umetnosti. Lokacija ni presenetljiva, saj je bil Berneker eden najbolj prepoznavnih koroških umetnikov. Morebitni pogreznjenosti v 'provincialnost' se je izognil že s študijem na Dunaju, kjer je spoznaval tedanje sodobne mednarodne tendence, denimo secesijo, simbolizem, tudi socialni realizem, tam pa je ustvaril tudi večino svojih najboljših del.

Ni mogel realizirati vseh zamisli
Razstavo Okamenele sanje. Razstava ob 150. obletnici rojstva akademskega kiparja, ki je nastala v sodelovanju z Narodno galerijo, si je ogledala Lea Vornšek Pejovnik.

Razstava potrjuje kakovost Bernekerjevega opusa, ki pa ni obsežen. Lahko se le vprašamo, kaj bi še lahko videli v galerijskih prostorih v Slovenj Gradcu, če Bernekerju težke življenjske okoliščine in več življenjskih kriz ne bi preprečile realizacije vseh zamisli.

Čudo moderne znanosti iz leta 1901 kot zametek stripa?
Zanimivo je, da je že omenjena revija Dom in svet prav leta 1901, ko je Berneker na Dunaju zaključil študij, pod naslovom Čudo moderne znanosti objavila sosledje štirih sličic, ki prikazujejo deklico, ki opazuje mačko skozi daljnogled in prestrašena zbeži, ko se ogromna mačka pojavi neposredno pred njo. To omenjamo zato, ker gre za najstarejši dokument, ki ga Digitalna knjižnica Slovenije vodi pod ključno besedo strip.

Uveljavljanje žensk v stripovski umetnosti
Prav danes v Kinu Šiška poteka decembrsko stripovsko druženje Razlita tinta, ki bo med drugim obsegalo stripovski kviz na temo stripovskih junakinj. Omemba žensk kot junakinj in avtoric je pomembna, saj je dolgo veljalo, da je strip predvsem domena moških. Pa vendar se tako v svetu kot tudi pri nas v zadnjih letih uveljavlja vedno več avtoric. Temi se je posvetila in jo raziskala Meta Česnik, ki bo v tokratnem Osmem dnevu predstavila nekaj uveljavljenih avtoric, v studiu pa se bo Melita Kontrec pogovarjala s Katarino Šeme, ki je letošnjo bero stripovske umetnosti pri nas zaznamovala z risoromanom na temo jamarskega reševanja. Delo je spodbudil resnični dogodek, reševanje jamarke iz Vranjedolske jame. Risoroman je pravzaprav tudi dokument tega dogodka, saj je v reševalni akciji sodelovala tudi njegova avtorica.

Striparke podpira tudi EU
Ob današnjem fokusu oddaje Osmi dan velja omeniti projekt WOMCOM (Women Power in Comics), ki ga podpira program Evropske unije Creative Europe in ki je potekal v letih 2023 in 2024. Njegovo poslanstvo je bilo raziskovanje in izpostavljanje reprezentacije spolov v stripih in risoromanih ter podpiranje avtoric v polju stripovske umetnosti prek rezidenčnih programov, razstav in konferenc. Pomembno refleksijo in razmislek o prihodnosti tega vidika stripovske umetnosti je tako med drugim ponudila mednarodna konferenca o moči žensk v polju ustvarjanja stripov. Konferenca je bila del festivala Tinta, ki ga soorganizirajo Kino Šiška, Stripburger/Forum Ljubljana in zavod Stripolis, tako kot današnji dogodek pa je potekala v Kinu Šiška.

Nick Cave kot junak risoromana
Zanimivo je, da je pred nekaj leti junak stripa postal legendarni glasbenik in vsestranski umetnik Nick Cave. Avtor Reinhard Kleist je v risoromanu Mercy on Me prek 'likov' iz Cavovih pesmi in skladb ustvaril presenetljiv portret Nicka Cava.

Ta risoroman omenjamo zaradi povezave Nicka Cava z glasbenikom Hugom Raceom; prav tako Avstralcem, ki pa deluje v Evropi. Ime morda ni tako znano kot ime Nick Cave, vendar o njegovi karieri veliko pove naslednji navedek: "V svoji 30-letni karieri je Hugo Race preživel že 1000 življenj in igral vlogo avtorja glasbe, producenta, glasbenika, izvajalca, vodje glasbene založbe (Helixed). Njegova glasba žanrsko sega od folka do 'lounge' glasbe, od industrialnega trance bluza do psihedelije, od tako imenovane 'world music' do elektronike."

Knjiga Huga Racea, ki ponazori tudi, kako je sodelovati z Nickom Cavom
S tem vsestranskim glasbenikom se je pogovarjal Gregor Bauman, izhodišče srečanja pa je bila knjiga Road Series, v kateri je eno od poglavij namenjeno tudi obdobju, ko sta z Nickom Cavom leta 1983 ustanovila skupino The Bad Seeds.

Pisanje besedil za glasbo ni tuje niti Roku Vilčniku, ki je pravzaprav vsestranski literarni ustvarjalec, čeprav ga verjetno največ ljudi pozna kot avtorja dramskih besedil. Med njegovimi teksti je tudi drama Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, za katero je Vilčnik (znan tudi pod psevdonimom rokgre) prejel Grumovo nagrado za dramski tekst. Kot medklic: lahko se vprašamo, koliko ima z dramo opraviti dvakratni predsednik Gruzije Miheil Sakašvili, znan tudi kot tisti, ki je s položaja 'odstranil' Eduarda Ševardnadzeja, ki so ga sicer podpirale ZDA.

Edino profesionalno dvojezično gledališče na Koroškem
Kakor koli, dramo o Ljudskem demokratičnem cirkusu Sakešvili iz totalitarne državice, kjer je vse omejeno in regulirano, v režiji Alenke Hain trenutno predstavlja Teater Rampa, ki deluje v okviru Interkulturnega prireditvenega centra Celovec – iKult in katerega Hain tudi vodi. Ta teater je edino profesionalno dvojezično gledališče na Koroškem.

iKUlt je obiskala Maša Levičnik, ki se je med drugim pozanimala o delu gledališča v dvojezičnem okolju in tudi o režiserkinem videnju Vilčnikovega teksta. Ljudski demokratični cirkus Sakešvili je v resnici zelo aktualno besedilo. Dogajanje v komediji je umeščeno v republiko, kjer je enakost prignana do skrajnosti, kjer celo spolov ni več. Dežela naj bi bila tako deklarativno kar najliberalnejša, po imenu tudi demokratična, a 'na delu' so totalitarni mehanizmi, saj je v Sakešviliju vse regulirano in omejeno – celo za samomor, samozadovoljevanje ali srečo je treba imeti bon, ljudje pa so že zdavnaj izgubili svojo identiteto.

Osmi dan: danes ob 21.30 na TVS 1. Vabljeni k ogledu.