Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath je na novinarski konferenci v Lendavi poudaril, da je na novih osebnih izkaznicah slovenskih državljanov, ki prebivajo na območjih madžarske manjšine, madžarščina postavljena za slovenščino in angleščino. To je po njegovih besedah v nasprotju z ustavno določbo o enakopravnosti jezikov na narodnostno mešanih območjih. Opozoril je, da je tudi velikost črk madžarskega jezika manjša kot pri slovenščini, kar prav tako ni skladno z ustavo.

Ministrstvo za notranje zadeve ne namerava spremeniti osebnih izkaznic, saj naj bi to pomenilo visoke stroške, ocenjene na 15 milijonov evrov, je povedal Horvath. A dolžnost poslancev narodnih skupnosti je zaščititi jezikovne pravice, ne glede na finančne posledice za državo, je dejal. "Razumemo, da je to veliko denarja, a te napake nismo naredili mi. Osnutek ni bil poslan krovnima organizacijama, da bi dali mnenje, kar je bila v preteklosti praksa. Napako je naredil nekdo na ministrstvu, zato mislim, da moramo pri tem vprašanju vztrajati do konca," je dejal.

Gneča na meji, obnova cest med Slovenijo in Madžarsko ter dolgoročna vizija

Horvath je sicer na novinarski konferenci predstavil pregled dogajanja v letu 2024 in nekatere načrte za letos. Dotaknil se je prometnih težav na mejnem prehodu pri Lendavi, kjer so se zaradi nadzora ustvarjali zastoji, zlasti poleti. Zato predlaga preureditev režima, vključno z vzpostavitvijo ločenih pasov za prebivalce Slovenije in Madžarske, kar bi zmanjšalo čakalne dobe.

Pohvalil je začetek obnove lokalnih cest v regiji in gradnjo kolesarske steze, ki bo povezala Slovenijo in Madžarsko, obžaluje pa, da Dars za zdaj ni omogočil brezplačne uporabe avtocestnega odseka med Lendavo in Pincami za tamkajšnje prebivalce med obnovo odseka, katerega začetek je predviden letos.

Poslanec je kritično ocenil delovanje krovne organizacije madžarske narodne skupnosti, ki po njegovem mnenju izgublja politični vpliv in ugled. Izrazil je tudi obžalovanje zaradi zmanjšanja sredstev za vzorčno kmetijo. Po njegovem mnenju bi morali projekti, kot je Muraba, bolj prispevati k dolgoročnemu razvoju Prekmurja. "Sicer so v okviru Murabe milijon evrov namenili madžarski skupnosti pri nas in slovenski skupnosti v Porabju. A menim, da je to prej reševanje proračuna posameznih občin ali občinskih samoupravnih narodnih skupnosti kot pa pravi projekti," je dejal.

Zamisel za projekt Muraba se je po njegovih besedah dejansko nanašala na to, da bi celotno območje razvojno dvignili. "Da bi v to območje vnesli razvoj, ki je zelo potreben za to, da bodo mladi ostajali v Prekmurju," je navedel. Po njegovih besedah bo treba v letu 2025 "strniti vrste", da bodo lahko skupaj z državnimi ustanovami in lokalnimi odločevalci skrbeli za dobro ljudi, čeprav razmere ne bodo preproste in se bodo težave po njegovem mnenju stopnjevale.