DZ je v tretjem branju opravil razpravo o predlogu novele zakona o tujcih ter ga skupaj s predlogom novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev pripravil za petkovo glasovanje.

Vlada predlaga, da se rok, v katerem mora ministrstvo pripraviti vse potrebno za tehnične rešitve oz. za nadgradnjo registrov, ohrani pri šestih mesecih, in ne dveh, kot je bilo sprejeto v drugi obravnavi, ali štirih, kot sedaj predlaga koalicija, je o zakonu o tujcih dejala državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle.

"Ministrstvo ocenjuje, da bi skrajševanje roka lahko predstavljalo preveliko tveganje za integriteto registrov in da bi lahko v praksi vodilo v nezakonito stanje, ko tujci ne bi mogli uveljavljati pravic, ki jim jih na novo daje zakon o tujcih," je poudarila Tina Heferle. Krajši rok od šestih mesecev je po njenih besedah neizvedljiv.

Koalicija si obeta lepšo prihodnost Slovenije

Tereza Novak iz Svobode je ocenila, da bodo predlagane spremembe imele pozitiven vpliv na prihodnost in konkurenčnost Slovenije, na sposobnost privabljanja talentov iz tujine ter na to, kako solidarna in vključujoča družba bomo. "Zakon ponuja rešitve za izzive, kot so staranje prebivalstva, upad rodnosti in pomanjkanje vseh vrst delavcev v ključnih sektorjih, ter prinaša bolj sodoben in fleksibilen sistem upravljanja migracij," je dejala.

Nataša Sukič iz Levice je obžalovala, da ministrstvo ni hotelo izbrisati zanje spornih členov zakona, predvsem tistih, ki urejajo institut kompleksne krize. Ne glede na to pa novela po njenem prinaša dobre rešitve, ki jih je treba uveljaviti, zato bodo predlog podprli, je napovedala.

Po besedah Damijana Bezjaka Zrima iz SD-ja so v koaliciji opravili številne pogovore o tem, kako postopke zaposlovanja tujcev okrepiti in ohraniti visoke standarde pravnega varstva. Dogovorjeni ukrepi se bodo odražali v rešitvah, predvsem v optimizaciji postopkov legitimizacije tujih delavcev na upravnih enotah z uporabo avdiovizualnih orodij, ki bodo razbremenila zaposlene, pospešila postopke in zagotovila bolj jasno podajanje pravnega pouka tujcem.

Opozicija opozarja na potencialne zlorabe

Andrej Kosi iz SDS-a je napovedal nasprotovanje predlagani noveli, saj da bi lahko prinesla negativne posledice, kot sta pritisk na domače plače in privabljanje cenejše delovne sile, namesto zagotavljanja kakovostnih delovnih mest za slovenske državljane. "Ni jasno, kako bo država zagotovila, da bodo digitalni nomadi prispevali v slovenski sistem in ne le izkoriščali ugodnosti omogočanja hitrejšega združevanja svojcev nekaterim kategorijam tujcev," je naštel.

V NSi-ju po besedah Vide Čadonič Špelič predloga ne morejo podpreti, ker znižuje pogoje za znanje slovenščine. Opozorila je, da tujcem ne bo treba predložiti pisnih dokazil o zaključenem visokošolskem študiju, ampak bodo to lahko dokazali s pridobljenimi poklicnimi izkušnjami. Vlada bi morala po njenem narediti več, da bi se izboljšalo stanje v slovenskih družinah oz. v demografiji.

Tine Novak je v imenu nepovezanih poslancev dejal, da bodo zakon podprli, ker ocenjujejo, da ima mnoge pozitivne elemente. A šele njegovo izvajanje bo po njegovih besedah pokazalo, ali smo zares naredili korak naprej, je opozoril.

Krepitev nadzora nad spoštovanjem delovnega časa voznikov

DZ je opravil tudi drugo obravnavo predloga novele zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih.

Bistvene spremembe se nanašajo na področje vodenja evidenc o izrabi delovnega časa. "Predlog določa obseg tahografskih podatkov, ki jih morajo prevozna podjetja vključiti v vsebino evidenc, ki jih vodijo na osnovi zakona, ki ureja vodenje evidenc na področju dela in socialne varnosti," je dejal državni sekretar ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh.

Tako dopolnjene evidence po njegovih besedah predstavljajo podlago za obračun plač voznikov, ki morajo biti obračunane na osnovi opravljenega dela, in ne na osnovi prevoženih kilometrov.

Predlog dopolnjuje vsebine kaznovanja voznikov in prevoznikov, ki ne spoštujejo določil o časih vožnje, odmorov in počitkih ter uporabi tahografov ter tako zmanjšujejo varnost v cestnem prometu in medsebojno konkurenčnost v cestnem prevozu potnikov in blaga. "Cilj je večji nadzor nad spoštovanjem pravil delovnega časa in obveznih počitkov mobilnih delavcev ter s tem povečanje varnosti v cestnem prometu," je poudaril. S spremembo se bolj jasno določa, da se vodi zgolj ena evidenca o izrabi delovnega časa, v katero se vnašajo tahografski podatki.

Predlog v slovenski pravni red prenaša mobilnostni paket iz leta 2020, s katerim je Evropska komisija dopolnila pravila o časih vožnje, odmorih in počitkih poklicnih voznikov. Prav tako je uvedla uporabo pametnih tahografov, ki so od avgusta lani obvezni pri opravljanju mednarodnih cestnih prevozov.

Dopolnjeno evidenco z vsemi aktivnostmi poklicnega voznika bodo morali delodajalci uporabiti za izračun plač, služila pa bo tudi kot osnova za izvedbo temeljitega nadzora na sedežu podjetja. Uporaba tahografa bo po novem obvezna še v nekaterih vozilih, kjer doslej ni bila, kot so vozila za odvažanje mleka in prevoz živih živali s kmetij ter vozila za dostavo sveže betonske mešanice.

Poslanska razprava

"Obstoječa praksa, kjer so vozniki pogosto plačani na podlagi prevožene razdalje, ne pa na podlagi dejansko opravljenega dela, ni le neučinkovita, ampak odpira prostor za zlorabe," je opozoril Miha Lamut iz Svobode. Predlog po njegovih besedah predlagana novela obravnava tudi vprašanje nadzora. "Jasno določanje pristojnosti in pristopov nadzornih organov je ključnega pomena za učinkovito izvajanje zakonodaje," je ocenil.

Predrag Baković iz SD-ja je poudaril, da je kakovosten, učinkovit in dostopen avtobusni prevoz ključen za družbo. Opozoril je na trend upadanja števila voznikov in na obremenitve ostalih delavcev. Z ustrezno zakonodajo moramo po njegovem uvesti jasne norme, ki ob vpeljavi novih tehnologij in evidenc spodbujajo izobraževanje in strokovnost. "Javni prevoz potrebuje dolgoročno strategijo," je dejal. V SD-ju tako vlado pozivajo, naj pripravi ukrepe, ki bodo naslovili kadrovski primanjkljaj, izboljšali infrastrukturo ter spodbujali medkrajevno povezljivost.

Nataša Sukič iz Levice je dejala, da se sedaj jasneje opredeljuje pristojnosti med inšpekcijskimi organi pri izvajanju nadzora delovnega časa poklicnih voznikov in vodenju evidenc. "V praksi prihaja do dvojnega vodenja evidenc o izrabi delovnega časa," je opozorila. Tokratne spremembe so po njenih besedah izkoristili tudi za to, da se popravi krivice z leta 2022, ko se je uvedlo razlikovanje med vozniki avtobusov v mestnem in primestnem linijskem prometu. Po novem bodo s podatki razpolagali tudi poklicni vozniki, kar bo v branži otežilo prepogoste goljufije pri plačah.

"Ker predlog prinaša nekaj manjših pozitivnih sprememb, mu v poslanski skupini SDS-a ne bomo nasprotovali," je povedal Jožef Jelen iz te stranke. Opozoril je na po njegovih besedah zaskrbljujoče podatke Evropske federacije delavcev v prometu o utrujenosti voznikov v evropskem cestnem prevozu. Ti so pokazali, da je 60 odstotkov voznikov tovornjakov priznalo utrujenost med vožnjo, 30 odstotkov pa jih je priznalo, da so med vožnjo vsaj enkrat zaspali.

V NSi-ju se bodo po besedah Janeza Žaklja pri glasovanju o predlogu vzdržali. "Podpiramo uravnotežen pristop, ki varuje pravice delavcev in omogoča učinkovito delovanje gospodarstva," je dejal. Vlada bi po njegovih besedah morala napore usmeriti k skrajševanju postopkov in odpravljanju administrativnih ovir. V NSi-ju se ne strinjajo s tem, da se morajo podatki iz tahografa zaradi morebitnih tožb hraniti po novem pet let po preteku obdobja, in ne več dve leti, saj je že dveletno obdobje za to po njihovem predolgo.

Tilen Novak je v imenu nepovezanih poslancev povedal, da predlog podpirajo. Predvsem zato, ker v ospredje postavlja cestno varnost. "A če želimo, da zakon ne postane zgolj nova obveznost brez učinka, potem je nujno, da ne ostane osamljen akt. Potreboval bo nadaljnje ukrepe, podporo malim prevoznikom, razbremenitev z digitalizacijo ter natančna pravila glede varovanja in hrambe podatkov," je dejal.

NSi predlaga, da bi upokojenci prejemali polno pokojnino, če bi ostali zaposleni

DZ je nadalje opravil prvo obravnavo novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bi na predlog NSi-ja omogočil prejemanje polne pokojnine zaposlenim za polni delovni čas.

Predlog bi omogočil t. i. dvojni status upokojencev, saj bi lahko ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino prejemali njeno polno višino tudi ob nadaljnji delovni aktivnosti, in sicer ne glede na njen obseg. "Delo ne sme biti kazen, delo je namreč vrednota in kdor želi delati – v tem primeru tudi po upokojitvi – naj ima pravico, da to stori brez kazni, brez omejitev, brez odvzema dela njegove zaslužene pokojnine," je poudaril Jernej Vrtovec (NSi).

Po njegovih pojasnilih poleg tega v noveli predlagajo tudi dvig zagotovljene starostne, invalidske in vdovske pokojnine na 820 evrov, dvig odmernega odstotka najnižjih pokojnin z 29,5 na 32 odstotkov ter dvig odmernega odstotka najnižjih invalidskih in kmečkih pokojnin z 41 na 44 odstotkov.

Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igorja Feketije predlog odstopa od temeljnih načel sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, to sta načeli medgeneracijske solidarnosti in zavarovanja. Glede predlaganega zvišanja odmernega odstotka za najnižje invalidske in kmečke pokojnine pa je dejal, da predlog zakona, o katerem so se dogovorili s socialnimi partnerji, predvideva višje zvišanje, in sicer z 41 na 50 odstotkov.

Kot je še dodal Feketija, so spremembe pokojninske zakonodaje "večje od ene same vlade in prečijo obdobja več različnih vlad vseh barv in odtenkov". Poudaril pa je tudi, da "brez soglasja socialnih partnerjev reforme ni in je ne bo".

Na očitke Feketije, da predlog NSi-ja ni bil pripravljen v socialnem dialogu, je Janez Cigler Kralj (NSi) odgovoril, da je partner v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) vlada, ne pa državni zbor. Na ESS-ju lahko po besedah Ciglerja Kralja obravnavajo tudi opozicijske predloge, zato pričakuje, da bodo tudi tega.

V NSi-ju so opozorili tudi na demografske trende in pomanjkanje delovne sile pri nas. "Osebe, ki ob upokojitvi želijo in zmorejo še delati, prispevajo k rasti BDP-ja in blaginje, hkrati pa s svojo delovno aktivnostjo prispevajo k svojemu osebnemu zadovoljstvu in blaginji," je še dodal Cigler Kralj.

Zoran Mojškerc (SDS) je spomnil, da so tudi v SDS-u že predlagali dvojni status in vlado pozvali k sprejetju posameznih zakonskih sprememb za izboljšanje vse slabšega položaja upokojencev, a jih ni upoštevala. "Očitno je, da tako mačehovske vlade do upokojencev doslej še nismo imeli," je ocenil.

Navedel je, da trenutno že 58 odstotkov vseh upokojencev prejema pokojnino, ki je nižja od praga tveganja revščine. V času, "ko upokojenci živijo v vse večji revščini" in jih obdavčijo za nove davke in prispevke, pa koalicija sprejme zakon, "s katerim želi posameznim privilegiranim kulturnim izbrancem v posmeh vsem drugim upokojencem podeliti tudi poseben dodatek k njihovim pokojninam", je še dodal Mojškerc.

Po besedah Tineta Novaka iz poslanske skupine nepovezanih poslancev predlagane rešitve predstavljajo korak k bolj stimulativnemu pokojninskemu sistemu, ki upošteva demografske trende, potrebe starejših in spodbuja aktivno staranje. Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar je ocenil, da gre za zdravorazumski zakon. "Če ga boste zavrnili na glasovanju, bo to eden od prvih zakonov, ki bo sprejet v mandatu naslednje vlade," je napovedal.

Koalicija predloga ne podpira

V koaliciji pa predlaganih rešitev ne podpirajo. Kot je dejal Dean Premik (Svoboda), možnosti dvojnega statusa najbrž ne bi izkoristili tisti, ki opravljajo pretežno fizično delo in v povprečju prejemajo nižje dohodke, ampak tisti na bolje plačanih delovnih mestih z ugodnejšimi delovnimi razmerami. Predlagane spremembe so po mnenju Premika bolj kot iskrena želja izboljšati socialni položaj upokojencev namenjene pritegnitvi medijske pozornosti.

Medtem pa je Miroslav Gregorič (Svoboda), četudi predloga novele na glasovanju ne bo podprl, naklonjen delu rešitev v zvezi z dvojnim statusom. Kot je pojasnil, ima sam 52 let delovne dobe. Opozoril je na zavezo v koalicijski pogodbi o ponovnem zaposlovanju upokojencev glede na potrebe trga dela in javni interes ter pozval, naj se delavcem in delodajalcem dopusti "ta svoboda", kakršno po njegovih besedah poznajo tudi v več drugih državah.

Po mnenju SD-ja status rednega zaposlenega za polni delovni čas in status polne upokojitve nista združljiva, saj je "pokojninsko zavarovanje namenjeno ravno zagotavljanju osnovnega vira prihodka za preživetje, ko se zaradi starosti nismo več zmožni preživljati z delom", je dejal Soniboj Knežak. Opozoril je tudi, da bi upokojenci s takšnim dvojnim statusom na trgu dela predstavljali nelojalno konkurenco mlajšim, ustvarile pa bi se tudi nove socialne razlike med upokojenci.

Poudaril je, da dvojni status upokojencev nikoli ni bil predviden kot samostojna pravica iz pokojninskega zavarovanja, temveč zgolj kot "ukrep, s katerim se poskuša na mehak način spodbuditi podaljšanje delovne aktivnosti tistih zaposlenih, ki si to želijo". Podobna ureditev z manjšimi prilagoditvami je po Knežakovih besedah predvidena tudi v novi reformi pokojninskega zavarovanja, ki jo pripravljajo.

Milan Jakopovič (Levica) je poudaril, da je treba delavcem po 40 letih zagotoviti dostojno osnovno pokojnino, in ne nekega nedosegljivega nadomestka. S predlagano rešitvijo se po njegovih besedah poskuša revščina upokojencev reševati "na način, da bi te zgarane ljudi s slabimi pokojninami na stara leta pošiljali v razne supermarkete, da v iskanju bolj dostojne starosti polnijo police". Prav tako si je po njegovih besedah zelo lahko predstavljati "situacijo, v kateri bi delodajalec upokojencu v novi pogodbi ponudil bistveno nižje plačilo, češ da že prejema pokojnino".

"To bi hkrati povzročilo dodaten strukturni pritisk na višino plač v družbi, ki bi ga delodajalci, verjamem, z veseljem izkoristili za to, da bi izsiljevali celotno delovno aktivno populacijo, naj dela za nižje plačilo," je dodal Jakopovič.

Glasovanje o tem, ali je predlog novele primeren za nadaljnjo obravnavo, bo DZ opravil v petek.