V Sloveniji je po nastopu nove vlade pod vodstvom Janeza Janše vodenje urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu prevzela Helena Jaklitsch. Urad je imel v letošnjem proračunu na voljo 9,5 milijona evrov sredstev. Objavljen je tudi bil vsakoletni razpis za finančno podporo Slovencem v zamejstvu za prihodnje leto. Okvirna višina sredstev je 7,05 milijona evrov.

Ministrica Jaklitsch je v izjavi za STA ob koncu leta izpostavila, da je delo zelo zaznamovala pandemija covida-19, ki je okrnila osebne stike, a se je sodelovanje med zamejci in matično Slovenijo kljub vsemu ohranilo zahvaljujoč sodobni tehnologiji, ki omogoča stike na daljavo. Ministrica je v obdobju, ko je bilo to mogoče, obiskala slovenske avtohtone narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah.

Dejstvo, da se ob rebalansu proračuna niso znižala sredstva za urad, je po njenih besedah spodbudno sporočilo matične domovine zamejcem. V prihodnjem letu, ko bo 30 let samostojne Slovenije, namerava urad velik poudarek dati prepoznavnosti izjemne vloge Slovencev tako v zamejstvu kot po svetu pri priznanju in uveljavljanju slovenske samostojne države. Poudarek bo tudi na področju šolstva, kjer namerava urad z ministrstvom in zavodom za šolstvo okrepiti stike tudi v luči prenove nekaterih učbenikov. Urad si prizadeva, da bi bila vsebina Slovencev iz zamejstva in po svetu v slovenskih učbenikih bolj prisotna in da se okrepi tovrstno strokovno znanje učiteljev in profesorjev.

V Trstu so 13. julija, sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v navzočnosti predsednikov Slovenije in Italije Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle podpisali dokument o prenosu lastništva te zgradbe v roke slovenske manjšine. Sam proces vračanja bo po pričakovanjih sicer trajal več let, a Slovenci v Italiji so s ponovnim lastništvom pomembne stavbe v središču Trsta dobili potrditev, da so polnopravno del tamkajšnje skupnosti.

So se pa s septembrskim referendumom, na katerem so Italijani potrdili krčenje števila parlamentarcev, zmanjšale možnosti za izvolitev predstavnika slovenske manjšine v italijanski parlament. Slovenci v Italiji so si zato prizadevali, da bi jim zastopstvo zagotovil spremenjen volilni zakon, ki na novo oblikuje volilna okrožja. A osnutek zakona, ki ga je konec novembra sprejela italijanska vlada, predvideva takšna volilna okrožja, ki po mnenju manjšine ne zagotavljajo izvolitve slovenskega predstavnika. Odprto je tudi še vprašanje duhovne oskrbe v slovenščini v Videmski pokrajini. Razveseljiva novica pa je, da bo v Kanalski dolini slovenščina del rednega pouka v šolah.

Letošnje tradicionalne osrednje obletnice koroškega plebiscita v Celovcu sta se prvič v zgodovini udeležila predsednika Slovenije in Avstrije, Borut Pahor in Alexander Van der Bellen. Slednji se je tudi v slovenščini koroškim Slovencem opravičil za krivice in zamude pri uresničitvi njihovih ustavnih pravic. Avstrijska vlada na Dunaju pa je letos ob obletnici plebiscita prvič v zadnjih 25 letih napovedala povišanje finančne podpore za avtohtone narodne skupnosti v Avstriji, tudi slovensko. Tej je namenila 3,9 milijona evrov, kar je največ med posameznimi manjšinami v Avstriji. Dodatno finančno podporo ob obletnici plebiscita, t. i. plebiscitni dar, v višini štirih milijonov evrov je namenila tudi deželi avstrijski Koroški. Sam zakon o plebiscitnem daru je prvič v zgodovini avstrijske druge republike avstrijska vlada pripravila tudi v slovenski različici.

Pozitiven premik je bil dosežen na področju manjšinskega izobraževanja. V Celovcu so v novem šolskem letu vrata odprle prve dvojezične jasli, v vrtcu Gradcu na avstrijskem Štajerskem pa prva dvojezična skupina s slovenskim in nemškim jezikom.

Na Hrvaškem je bila pripadnica avtohtone slovenske narodne skupnosti Barbara Antolić Vupora prvič izvoljena v hrvaški sabor. Kandidirala je na listi opozicijske SDP in bila izvoljena v varaždinskem okrožju. Postala je prva poslanka iz vrst slovenske manjšine na Hrvaškem v 30-letni zgodovini sabora. Slovensko in še štiri manjšine na Hrvaškem bo sicer v saboru znova zastopala pripadnica albanske manjšine Ermina Lekaj Prljaskaj, saj slovenska manjšina na Hrvaškem na letošnjih parlamentarnih volitvah ni imela svojega kandidata v posebni volilni enoti za narodnostne manjšine.

Slovenci na Hrvaškem so letos napovedali pripravo lastne strategije. Dokument bo govoril o slovenskem jeziku, vključevanju mladih v delovanje slovenske skupnosti, gospodarstvu, čezmejnem sodelovanju in vprašanju diskriminacije slovenske manjšine na Hrvaškem.
Letos je bil podpisan tudi aneks k dogovoru o vzpostavitvi vzorčne turistično-izobraževalne kmetije Gorski kotar v kraju Prezid, kjer naj bi nastal gospodarski, kulturni, turistični in društveni center za Slovence na Hrvaškem. Odbor ministrov Sveta Evrope je sicer ob koncu leta Hrvaško pozval, naj stori več za učenje in promocijo jezikov narodnih manjšin, tudi slovenščine, v izobraževanju, javni upravi in medijih.

Krovna organizacija porabskih Slovencev, Zveza Slovencev na Madžarskem, je v letu pandemije covida-19 praznovala 30 let obstoja. Prav zaradi pandemije so morali poleg osrednje slovesnosti ob obletnici odpovedati več načrtovanih prireditev. Porabski Slovenci so zaznali tudi, da je pandemija negativno vplivala na učenje slovenskega jezika, predvsem knjižnega jezika, saj v družinah porabskih Slovencev prevladuje narečje.

Kljub pandemiji pa niso zamrli stiki z matično domovino, tako jih je obiskal predsednik državnega sveta Alojz Kovšča. So pa ob začetku pandemije predstavniki porabskih Slovencev matični državi podarili zaščitne maske, ki so jih delno izdelali sami in zanje tudi kupili material.

V letošnjem letu bi moralo potekati srečanje skupnega odbora Slovenija-Madžarska na temo manjšin v obeh državah, a je bilo zaradi pandemije covida-19 tik pred zdajci odpovedano. Kljub temu so v pripravah na srečanje odbora potekali pogovori o položaju obeh manjšin.