"Na sestanku, ki sem ga sam poimenoval sestanek iskanja sinergij, smo se dogovorili, da se ciljno bolj usmerimo v neke projekte, ki bi nas povezovali," je po srečanju, ki je v petek potekalo v Ljubljani, povedal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Dodal je, da so mišljeni tako gospodarski projekti kot tudi projekti za razvoj turizma. Po njegovih besedah bodo v prihodnje za ta namen sklenili tudi sporazum, ki bo v obliki pogodbe ali memoranduma.

Od projektov, ki so po besedah ministra pomembni in zagotovo povezovalni, je poudaril predvsem Evropsko prestolnico kulture (EPK), ki bo leta 2025 v Novi Gorici in Gorici. Kot je še dejal, so na sestanku sklenili tudi, da se predstavniki obeh skupnosti večkrat sestanejo in dogovorijo o vsebinah, ki bi jih nato financirala bodisi Slovenija, Italija ali dežela Furlanija - Julijska krajina (FJK). "Vsekakor se mi zdi pomembno, da krepimo ta čezmejni prostor. To je tudi smisel Evropske unije in ta čezmejni prostor ima velik potencial, ki ga obe manjšini bogatita," je še povedal Arčon.

Slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc je poudarila, da je bil sestanek zelo pomemben in potreben. "Namreč, ko govorimo o sodelovanju, o čezmejnem sodelovanju, skoraj ne moremo mimo sodelovanja med obema manjšinama, ki sta si tudi po potrebah in zahtevah precej sorodni," je povedala. Poudarila je, da so ključni dolgoročni načrti sodelovanja na gospodarskem področju, pa tudi redno srečevanje predstavnikov obeh skupnosti.

Glede zagotovljenega zastopstva slovenske manjšine v Italiji v Rimu je dejala, da je to odprto in zelo boleče vprašanje, še posebej zato, ker ima Slovenija po njenih besedah zgledno urejeno zaščito svojih manjšin. "To je dolga zgodba, za katero si vsi prizadevamo in upamo, da bomo nekako tudi s pomočjo italijanske države, predsednika Sergia Mattarelle, ki se je večkrat izrekel v pozitivnem smislu, in seveda matice, ki trdno stoji za nami in za to našo zahtevo, dosegli vsaj premik na tem področju," je poudarila Rojc.

Dogovor o povečanju finančnih sredstev za razvoj manjšin

Da Slovenija zelo dobro skrbi za svoje manjšine, je poudaril tudi poslanec italijanske narodne skupnosti v DZ-ju Felice Žiža. Kot je dejal, so se na zadnjem zasedanju komisije za narodne skupnosti prejšnji teden dogovorili, da bi se v prihodnjih letih finančna sredstva za gospodarski razvoj manjšin povečala. To pobudo je po njegovih besedah soglasno podprlo tudi slovensko ministrstvo za gospodarstvo.

Žiža je dodal, da se je tudi na sestanku pokazalo, da si Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu želi, da pride do dvostranskega sporazuma za financiranje obeh skupnosti od matičnih držav.

Sestanka so se med drugim udeležili predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ksenija Dobrila, predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj in predsednik italijanske skupnosti v Sloveniji Alberto Scheriani. Več o dvostranskih dogovorih med državama naj bi bilo znano po obisku italijanskega zunanjega ministra v Ljubljani sredi marca.