V teh dneh se nekdanji poslovodja SPZ ukvarja z vprašalnikom Inštituta za narodna vprašanja. Ta naj bi služil kot podlaga za bodočo strategijo RS do Slovencev v zamejstvu in po svetu. Janko Malle je oster kritik prenosa pristojnosti za Slovence v zamejstvu in po svetu z Ministrstva za kulturo RS na Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu (v nadaljevanju Urad, op. TV), ki se je zgodil leta 2005.

"Mislim, da je to bila velika napaka Republike Slovenije. Ministrstvo za kulturo je kulturne agende preneslo na Urad, s čimer je razvrednotilo kulturno ustvarjanje koroških Slovencev. Na eni strani se na verbalni ravni poudarja, kako pomemben je skupni slovenski kulturni prostor, a to je zgolj prazna retorična floskula. Če najvišja kulturna administracija RS kulturne agende manjšin preda neki drugi inštituciji, se namreč s tem Ministrstvo za kulturo odreka odgovornosti za kulturno dejavnost vseh Slovencev, ne samo tistih, ki živijo v Republiki Sloveniji."

Janko Malle poudarja, da naj bi bilo za kulturo slovenskega naroda (in ne samo slovenske države) v celoti odgovorno Ministrstvo za kulturo RS. Odločitev o prenosu pristojnosti z Ministrstva na Urad v letu 2005 je po njegovih besedah "kulturo Slovencev v sosednjih državah odrezala od enotne in skupne kulturne administracije". Slovenija po njegovih besedah tudi nima izdelanih strateških smernic za uveljavitev slovenske kulture v Evropi, in to take kulture, pri kateri bi participirali tudi Slovenci, živeči izven meja Slovenije.

Pomanjkanje dolgoročne strategije sodelovanja RS s Slovenci v sosednjih državah in po svetu Malle očita tudi Uradu: "Urad funkcionira na ta način, da nam dodeljuje redne letne podpore, da bi bilo za tem kaj več, pa ni zaznati." Ne le Urad, tudi slovensko Ministrstvo za kmetijstvo podpira delovanje Kmečke izobraževalne skupnosti, Ministrstvo za delo podpira Zvezo koroških partizanov, Ministrstvo za gospodarstvo Slovensko gospodarsko zvezo. "To je vse lepo in prav, toda kultura je osnova povezovanja med Republiko Slovenijo in manjšinami, in prav Ministrstvo za kulturo ne da nič." Ključno v tej zvezi ni to, da je Slovenija dolžna pomagati Slovencem na avstrijskem Koroškem in drugod, ampak to, da gre za investicijo v "ohranitev in razvoj slovenskega jezika in kulture", potrebno zaradi tega, ker je to "investicija v kulturno substanco slovenskega naroda".

Kritičen je Janko Malle tudi do zahtev po skupnem političnem predstavništvu koroških Slovencev, ne glede na to, ali te zahteve prihajajo iz Slovenije ali avstrijske Koroške. "Mislim, da ni korektno tožiti nad spori, ki vladajo znotraj manjšine, če pa politične stranke v Sloveniji s svojo neuravnovešeno politiko neproduktivna nesoglasja znotraj narodnih skupnosti naravnost spodbujajo. Ne zdi se mi iskrena volja, da bi v imenu neke vprašljive potrebe po enotnosti brisali kulturne in politične razlike znotraj narodnih skupnosti."

Razprava o skupnem zastopstvu je zanj "že tisočkrat premleta" in je v preteklosti "obremenjevala odnose med raznimi političnimi strujami znotraj manjšine". Kultura je, tako Janko Malle, vedno poudarjala, da je treba razmejiti politični in kulturni prostor in kulturnih delavcev ter društev ne obremenjevati s političnimi vprašanji. "Dejstvo je, da je največ ljudi, ki dela v prid ohranitve in razvoja slovenskega jezika, prisotnih v slovenskih kulturnih društvih. Tam se identificirajo ljudje kot manjšinci, kot Slovenci, in to je tudi najbolj izrazita izkaznica slovenskega prepričanja." Janko Malle pravi, da je bilo zelo dobro, da sta obe kulturni ogranizaciji, to je SPZ in Krščanska kulturna zveza (KKZ), "rotili svoje ljudi, da vprašanja skupnega političnega zastopstva ne vnašajo v delovanje kulturnih društev".

"Jezikovna kultura je zame zelo pomemben dejavnik v kulturnem ustvarjanju Slovencev, kjerkoli že živimo," poudarja Janko Malle. K dvigu jezikovne kulture Slovencev na avstrijskem Koroškem je po njegovih besedah bistveno prispeval gledališki abonma SPZ. V okviru tega abonmaja na Koroškem redno gostujejo profesionalna slovenska gledališča, a tudi tega Ministrstvo za kulturo RS ne vrednoti kot podpore vredno, temveč "vse pristojnosti predaja Uradu in s tem pravzprav getoizira kulturno dejavnost".